Na HRT4 so pred dnevi v eni izmed oddaj gostovali profesorja politologije, strokovnjaka za Bližnji vzhod, ki je spregovoril o tem, da bi lahko govorili o tem, da je Jordanija palestinska država.
Boris Havel je na vprašanje novinarja, da ker se govori, da imajo Palestinci pravico do države v Gazi, čemu ne bi imeli isti Palestinci pravice do države Jordanije, glede na to, da jih tam živi vsaj dvakrat toliko kot v Gazi, odgovoril, da je to odlično vprašanje. Jordanija je namreč po njegovih besedah palestinska država. “Nikoli v zgodovini ni obstajala država Jordanija”, je bil jasen.
Ob delitvi posnetka na družabnem omrežju X, kjer na televiziji spregovori okrog tega, je Havel pripisal: “Hašemitsko kraljestvo Jordanija je prvotno nastala na delu Palestine z Balfourjevo deklaracijo, namenjeno izgradnji judovske države. Je Jordanija palestinska država? Možno je trditi, da je.” V zvezi s tem se je oglasil tudi mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik, ki je komentiral naslednje: “Palestinci že imajo svojo državo Jordanijo, tako da se Sloveniji ni treba po nepotrebnem mučiti in se blamirati s promocijo aktualnih teroristov na Bližnjem vzhodu”.
Hašemitska Kraljevina Jordan nastala je na dijelu Palestine izvorno, Balfourovom deklaracijom, namijenjenu za izgradnju židovske države. Je li Jordan palestinska država? Moguće je ustvrditi da jeste. pic.twitter.com/ICJQXwwOLm
— Boris Havel 🇭🇷🎗️ (@BorisHavel) May 24, 2024
Pogačnik je do priznanja Palestine s strani Slovenije kritičen odkar je na začetku maja odjeknila novica, da je slovenska vlada sprožila postopke za priznanje Palestine. To je označil kot najbolj noro potezo slovenske diplomacije doslej. Ob tem je pojasnil, da država nastane šele, ko ta izpolnjuje pogoje po mednarodnem pravu. “Palestina ne izpolnjuje pogojev za državnost. Tudi Slovenija ni nastala 15. januarja 1992, ko so jo priznale evropske skupnosti ali kasneje, ko je bila sprejeta v Združene narode, ampak ko je nastala 25. 6 1991, ko je izpolnila konstitutivne pogoje,” je pojasnil.
Priznanje v mednarodnem pravu po njegovih besedah tako nima konstitutivnega učinka, ampak ima samo deklaratorni učinek, najprej mora torej država obstajati, da bi jo potem lahko priznali. Prav tako je Pogačnik v zvezi s tem opozoril, da je potrebno zavedanje, da akt priznanja Palestini ne bi prinesel veliko, a na drugi strani bi se Sloveniji naredila velika škoda. S priznanjem bi se po njegovo zamerili velikim gospodarstvom na račun priznanja nekoga, ki praktično gospodarstva nima in je odvisen od donacij. V luči tega je opozoril na gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, našim največjim zunanjim trgovinskim partnerjem, ki velja za zaveznico Izraela.
A Slovenska vladajoča politika se na vse skupaj ne ozira, saj priznanje Palestine poskušajo čim bolje izkoristiti kot predvolilno temo, da bi ljudi odvrnili od razmišljanja od resnih težav doma. Tako lahko v zadnjem času poslušamo zlasti očitke strank SD in Levice, ki se na vse pretege zavzemata za to, da bi do priznanja prišlo čimprej. Še posebej v SD je interes velik, da bi se zasluge za priznanje priznalo zunanji ministrici, ki je je ob napovedi Norveške, Irske in Španije, da bodo v tem tednu priznale Palestino, in spoznanju, da Slovenije ne bo poleg, spomnila, da se je sicer “sama z okoli osmimi državami znotraj EU pogovarjala o priznanju Palestine še pred aktualno zaostritvijo bližnjevzhodnega konflikta oktobra lani”. Fajonova si tako goreče želi, da bi bila odločitev o priznanju v državni zbor poslana pred evropskimi volitvami- pred 13. junijem.
A. H.