Še nedavno je predsednik vlade Robert Golob trdil, da na delo Agencije za energijo ne more vplivati zaradi zakona, sprejetega v DZ. A danes slišimo, da Golob le lahko posega v neodvisnost agencije, saj naj bi zdaj padla odločitev, da bo “s posebnim zakonom posegel v tarifne postavke,” je poročala STA.
“Jaz bi z veseljem vplival na delo agencije, pa zaradi zakona, ki je bil sprejet v DZ, ne smem,” je še nedavno izjavil premier Robert Golob v državnem zboru. Danes beremo, da za Goloba zakon ni ovira, saj si bo za to “pomagal s posebnim zakonom”.
“Zdaj pa bo. Najprej bo delovna skupina preučila pravičnost sistema omrežnin in potem pride poseben zakon. Prej pa je govoril, da ne morejo ukrepati, ker je agencija neodvisna,” je na X zapisal poslanec SDS Andrej Kosi. Predsednik vlade je očitno le našel način za poseganje v delo neodvisne Agencije za energijo. Meni, da bi lahko gospodarstvu, ki mu je novi sistem obračunavanja omrežnine pri elektriki zvišal račune, pomagali s posebnim zakonom. Zakon za Golobovo vlado ni ovira. Spomnimo, da je bil Golob nad novim sistemom obračunavanja omrežnin, ki je začel veljati s 1. oktobrom letos, “ogorčen” šele po dveh letih opozoril in razprav.
Najprej bodo zadevo “preučili”
Golob je na vrhu gospodarstva, ki ga pod sloganom Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj danes na Brdu pri Kranju organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal, da bodo pod okriljem Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter GZS ustanovili delovno skupino, ki bo najprej vzpostavila sistem nadzora nad tem, ali je tarifni sistem pravičen in sorazmeren. “Ko bomo na podlagi te analize ugotovili, kakšno je stanje, bomo lahko s prihodnjim letom preučili možnost, da se preko posebnega zakona poseže tudi v tarifne postavke,” je dejal, poroča STA.
Spremembe omrežnine, uvedene oktobra, so po njegovih besedah povzročile večje težave, kot je bilo pričakovano, zato je vlada ponovno regulirala cene elektrike za gospodinjstva, a to ni bilo mogoče za podjetja zaradi pravil EU o državni pomoči.
GZS opozarja na nekonkurenčne cene energentov in nove stroške
Zaradi zmanjšanja naročil v gospodarstvu vlada pripravlja ukrep skrajšanega delovnega časa, ki naj bi podjetjem pomagal ohraniti delovna mesta. Ukrep naj bi bil uveden v začetku leta 2025. Golob je tudi poudaril, da se celoten prihodek od načrtovanega davka na premoženje nameni za razbremenitev dela, kar bi lahko spodbudilo konkurenčnost. Predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril na nekonkurenčne cene energentov in nove stroške, ki bremenijo gospodarstvo, ter izpostavil potrebo po stabilnem in razvojno usmerjenem poslovnem okolju.
Opozoril je na nizko produktivnost, zaostajanje pri tujih investicijah in neučinkovito birokracijo. Med prioritetami je izpostavil reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema, debirokratizacijo, izboljšanje trga kapitala ter energetsko, kibernetsko in prehransko varnost kot temelje za dolgoročno neodvisnost.
A.H.