Znano je, da državno podjetje Uradni list obvladuje t. i. nečak iz ozadja Jamnik prek prve nadzornice Prijovićeve. Ta je afero, ki je odnesla generalnega sekretarja LMŠ Kralja, po vsej verjetnosti sprožila po Jamnikovem navodilu, pri svojem delu pa naj ne bi problematizirala številnih sumljivih primerov. Eden takšnih je sodelovanje Uradnega lista z Odvetniško družbo Potočnik in Prebil, ki naj bi se dogajalo kar brez javnih razpisov. Uradni list je tako tipičen primer državnega podjetja, ki služi kot pribežališče odsluženih političnih kadrov in je vir zaslužkov globoke države.
Že takoj je bilo jasno, da gre pri dogajanju v zvezi z Uradnim listom za še eno bitko v vojni med strici in nečaki iz ozadja. Med slednje spada tudi Borut Jamnik, ki prek predsednice nadzornega sveta Uradnega lista Irene Prijović popolnoma obvladuje to podjetje v 100-odstotni državni lasti. Jamnik je sicer tudi formalno šef Prijovićeve, saj je sam predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, kjer je Prijovićeva zaposlena kot izvršna direktorica. Jamnik naj bi bil blizu Socialnim demokratom Dejana Židana in prav po njegovem navodilu naj bi Prijovićeva prijavila pritiske generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja za imenovanje Igorja Šoltesa na mesto direktorja Uradnega lista, kjer si je ta obetal 5 do 6 tisoč evrov bruto plače. Kot rečeno, gre za bitke znotraj globoke države.
Sta odvetnici Potočnik in Prebil še en primer privilegirane elite, ki bogati na račun državnega podjetja?
Na nas se je zdaj obrnil tudi poznavalec razmer na uradnem listu, ki je izpostavil nenavadno velike zneske, ki jih Uradni list nakazuje Odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o. Teh nakazil se je od leta 2015, ko so začeli sodelovati, nabralo že za 159.894,26 evra, Prijovićeva pa naj ne bi problematizirala takšnih primerov. Odvetnici Maja Koršič Potočnik in Maja Prebil naj bi v okviru svojega dela za Uradni list delovali kot programski vodji, kar njima pa naj bi bil prepuščen tudi izbor piscev priročnikov in predavateljev na seminarjih. Kot nam je še zatrdil vir, naj bi bili odvetnici za izvajanje predavanj in pisanje priročnikov izbrani kar brez javnega razpisa.
Poslali so nam sledeč odgovor: “Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. ima z Odvetniško družbo Potočnik in Prebil o.p., d.o.o. sklenjene založniške pogodbe za pisanje knjig in priročnikov, avtorske pogodbe za predavanja na seminarjih, kongresih in delavnicah in pogodbe za sodelovanje pri zasnovi, organizaciji in izvedbi posameznih dogodkov.
Za opravljene storitve v okviru zgoraj navedenih pogodb, ki jih je opravila za Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., niso bili izvedeni postopki javnega naročanja, saj navedene storitve sodijo med socialne in druge posebne storitve, za katere se Zakon o javnem naročanju uporablja nad mejno vrednostjo 750.000,00 eurov brez DDV.”
Uradni list je še eno pribežališče za propadle politične kadre in vir zaslužkov globoke države
Ob izbruhu afere so se mnogi sicer spraševali, zakaj ima država sploh v lasti podjetje, kot je Uradni list, med drugim je pozornost vzbudil tudi podatek, da sta izmed 2,5 milijona evrov prometa, ki ga ustvari to podjetje, kar po milijon namenjena za plače in za storitve. Za komentar o tem smo prejšnji teden prosili političnega analitika Mitjo Iršiča, ki je pojasnil, da gre pri tem za širše vprašanje vzdrževanja državnih družb, ki obstajajo samo zato, da se v njih zaposli odvečni politični kader, ki ga ni bilo mogoče potisniti neposredno v kak resor.
Uradni list RS na prostem trgu ne bi obstajal v takšni podobi, kot je danes, za fantomske “storitve” namreč zapravi kar milijon evrov, preostanek gre za plače zaposlenim, praktično ves promet pa ustvari z naročili države, se pravi, da gre za enega od neštetih lijakov javnega denarja, ki se prefinjeno “sifonira” v žepe “naših”. Če bi naloge prevzelo kakšno ministrstvo, bi se na omejenih proračunskih plečih resorja kar hitro ugotovilo, da bi lahko vse naloge pretipkavanja in digitalizacije zakonov in uredb zmogli v svoj delovni okvir inkorporirati že obstoječi zaposleni na ministrstvu, če pa bi država zakon o Uradnem listu povsem nadomestila in storitev prepustila trgu, bi se brez dvoma našla številna podjetja, ki bi takšno dejavnost opravljala za desetino te cene!
Rok Krajnc