V ponedeljek se je na RTV Slovenije odvil panel programskega sveta, kjer so udeleženci razpravljali o svobodi govora, lažnih novicah in sovražnem govoru. Ko je sodelujoči dr. Žiga Turk v svojem uvodnem nagovoru, ki ga objavljamo v celoti, levičarje predstavil pred nekatera izmed dejstev so se ti le držali za glavo, nadaljevali pa s praznimi ideološkimi floskulami. Svetlana Slapšak je tako izjavila, da je sovražni govor št. 1 že samo uporaba besedne zveze “nelegalni ekonomski migrant”, Sandra Bašić Hrvatin je kot enega hujših primerov sovražnega govora izpostavila kar opis statusa nadkoalicijske skrajne Levice s strani predsednika Janeza Janše, na panelu pa ni manjkal niti skrajnež Domen Savič, tudi sam avtor nekaterih izmed hujših žaljivk drugače mislečih, ki pa jih v teh dneh aktivno skuša utišati kar s pritiskom na podjetja, ki oglašujejo na Nova24TV.
Prva točka uvodnega nagovora dr. Žige Turka je govoril o problemu lažnih novic in sovražnega govora, ki je pretiran in zlorabljan. O tem je povedal sledeče: “Najbolj pogoste lažne novice v zvezi z lažnimi novicami so npr. da imajo državljani pravico do resnične informacije. Ne, državljani imajo pravico razširjati in sprejemati informacije, ne glede na to ali je resnična ali ne.” Pri tem je izpostavil mnenje nekega vrhovnega sodnika v ZDA, ki je o tem napisal: “Neresničnost ne more biti razlog za poseganje v svobodo govora”. Da obstajajo lažne in resnične novice ne drži, kot je v nadaljevanju argumentiral dr. Turk: “Obstajajo le neresnične stopnje resnicoljubnosti – od popolnih laži, preko spinov, pristranskih novic, načinov uokvirjanja novice, do povsem objektivnega poročanja. Lažne novice da so odločile predsedniške volive v ZDA in Brexita? Ne, citiram znanstveni članek, vpliv je bil na stotinki percenta. Lažne novice, da so grožnja demokraciji? Ne, so manjša grožnja za demokracijo, kot so lažne novice o lažnih novicah. Če so Rusi res pomagali izvoliti Donalda Trumpa, ali pa če je to samo domneva ali obtožba, to manjša Trumpovo legitimnost, kar je v skupnem interesu v tem primeru Rusov in demokratov. Internet, da povzroča nastanek skupin somišljenikov, t. i. echochambers? Ne, znanstveno je dokazano, da so uporabniki družbenih omrežij bolj izpostavljeni novicam nasprotne strani, kot bralci dominantnih medijev. Enoumje, groupthinking se oblikuje, ko je 95 odstotkov novinarjev praktično istega političnega preprčanja, je bolj nevarno kot grupiranje nekih bralcev na internetu.”
Pretiravanje z lažnimi novicami ustreza starim medijem in starim političnim strankam, da bi ohranili tržne in volilne deleže
Drugo točko svojega nagovora je Turk pojasnil sledeče: “Pretiravanje ustreza starim strankam in starim medijem, dejstvo je namreč, da se medijska krajina spreminja. Še 15 let nazaj so obstajale koalicije medijev in politike, vsaka veja politike je imela svoje medije, npr. v Franciji ste imeli Figaro, komunistični L’Humanité, Le Monde. Velike stranke so na svojem polu nadzorovale komunikacijo, to pa zato, ker je obstajalo tehnološko pogojeno ozko grlo. Vse objavljeno je šlo skozi urednika, tiskarno in potem v trafiko oz. na oddajnik, kjer je bilo mogoče vzpostaviti formalno urejanje ali pa formalno urejanje ali pa formalno in neformalno cenzuro. Na internetu teh ozkih grl ni, vsak lahko ureja, objavlja, komentira in priporoča te novice, distribucija in komunikacija sta enostavni za vzpostavitev novega medija ali stranke. Posledici sta umiranje starih medijev in zmanjševanje vpliva starih velikih strank v političnem prostoru. Druga posledica je nastajanje novih medijev in nastajanje novih političnih strank, zato si koalicija starih političnih strank in starih medijev želi omejiti konkurenco. Ker konvencije o človekovih pravicah ožijo manevrski prostor državam, da bi kontrolirali govor, politika skuša pripraviti internetne korporacije, da bi zanje opravljali to umazano delo. Pri tem so uspešni, ker se te ne želijo zameriti politiki z davčnimi in inšpekcijskimi vzvodi in drugič, ker so nekateri zaposleni v teh korporacijah močno politično opredeljeni. Oženje svobode govora na družabnih omrežjih gre zato predvsem na račun desnega govora. Ravno včeraj smo izvedeli, da je Facebook cenzuriral predavanje dr. Klemna Jakliča, kako ukinjajo desne račune pred novembrskimi volitvami v ZDA, je bogato dokumentirano. Tudi taka dejanja zmanjšujejo legitimnost volitev in zmanjšujejo zaupanje v demokracijo. Dajati moč za usmerjanje javnega dialoga že itak izjemno močnim podjetjem, kot sta GOOGLE in FB, je kratkovidno in nevarno. Po mojem mnenju so ta podjetja nevarnejša od Rusije, da o zasebnih avtorjih ali spletnih medijih iz garaže niti ne govorimo. Zakonodajalec bi naredil pametno, če bi nasprotno spletnim velikanom naložil, da vse vsebine obravnavajo enako, podobno, kot je že z omrežno nevtralnostjo naložil upravljavcem interneta, da ves promet obravnavajo enako.”
Zloraba sovražnega govora ustreza dominantni strani v spopadu idej, saj jih odvezuje od diskusije z drugače mislečimi, jim omogoča diskvalifikacijo, patologizacijo ali celo fizično utišanje drugačnih
Zloraba pojma sovražni govor ustreza samooklicano “napredni” strani v borbi idej, je glede tretje točke uvodoma pojasnil dr. Turk in nadaljeval: “Povsem jasno je treba povedati, da svoboda govora ni absolutna. Ne sme kredibilno napeljevati na kazniva dejanja s posledicami v snovnem svetu. Prav tako jo omejuje pravica do dostojanstva, ki jo ima vsak posameznik. V zvezi s prvim, napeljevanja na kazniva dejanja je problem lažji, saj so posledice kaznivih dejanj v snovnem svetu objektivno merljive, če nekdo poziva, da bi se drhal zbrala tam in tam ter razbila občinsko stavbo ali zapacala dom ustavnega sodnika, je škoda objektivno merljiva. V zvezi z drugim pa je problem težji, če za njegovega preroka ali pa nadškofa rečeš, da je pedofil, je težko vprašanje, ki ga je treba reševati od primera od primera na pobudo prizadetega in ne avtomatično. Država namreč ne more vedeti, v kolikšni meri je prizadeto dostojanstvo konkretne osebe. Če meni nek napreden kulturni delavec vpije, da sem smrad, država ne more vedeti koliko sem prizadet.” Kljub temu pa svoboda govora ni absolutna, je pojasnil dr. Turk in dodal, da tudi pravica ne biti užaljen ni absolutna, saj svoboda od neprijetnega govora ne obstaja, kot tudi ne pravica do intelektualno udobnega okolja, kjer nihče ne bi nasprotoval prepričanju nekoga ne obstaja. “Med pravico do svobode govora in pravico do dostojanstva mora seveda tehtati sodišče. Prvo nevarnost za zdrav spopad idej predstavlja premikanje definicije sovražnega govora zato, da bi se izognili, utišali ali pa celo prepovedali ideje, ki nekomu niso všeč in se jim ne more s svojo besedo zoperstavit. Veliko tega vidimo na progresivni levici, ker jim naravoslovje sesuva neke dogme, ki se jih drži vsaj od Rousseauja naprej. Pomanjkanje protiargumentov nadomestijo z etiketiranjem, da gre za sovražni govor ali pa, da se s “fašisti” sploh ne pogovarja. Tako na primer ne pustijo do besede znanstveniku, ki dokaže, da je med geniji več moških. Ne pomaga, da pove, da je tudi med bedaki več moških, iz istega razloga Google odpusti programerja. Niti ni dopustno zagovarjati stališča, npr. da Evropa pripada Evropejcem ali so državne meje namenjene temu, da jih ne more kjerkoli kdorkoli prestopiti ali pa, da je potrebno brodolomce voziti nazaj v Afriko, od koder so prišli. Drugo nevarnost za zdrav spopad idej ne predstavlja toliko državna cenzura, kot pa voluntersko redarstvo in razpršena cenzura. Tako je na primer neka knjižnica zaradi pritiska samooklicane javnosti prepovedala predstavitev neke knjige, kar se je zgodilo včeraj oz. danes. To se lahko zgodi zaradi zlorabljanja ali razvlečene definicije sovražnega govora in enoumnega javnega prostora,” je še pojasnil dr. Turk.
Lažne novice in sovražni govor imajo manjši vpliv tam, kjer obstaja zaupanja vreden pluralen medijski prostor: naloga javne RTV je zato zagotavljanje takega prostora
Vlogo RTV Slovenije dr. Turk v vsej zgodbi vidi v tem, da se kot javno financiran medij postavi za svobodo govora in ne, da bi kaznoval novinarje, ki ohranjajo širino javnega dialoga, kot so npr. dr. Jože Možina, Igor Pirkovič, dr. Valentin Areh in še nekateri. “Še pomembnejše: raziskave so pokazale, da je dovzetnost za lažne novice najmanjša v državah, kjer imajo močne, pluralne in profesionalne medije. RTV Slovenja bi s tem, ko bi več delala na svoji pluralnosti, dala velikanski prispevek k zmanjšanju vpliva lažnih novic v Sloveniji. Če bi se ljudje lahko zanesli, da bodo s strani RTV Slovenija vsestransko informirani, ne bi iskali informacij v medijih, ki jih nekateri zmerjajo, da so lažni,” je svoje mnenje podkrepil dr. Turk.
Za Setlano Slapšak je že poimenovanje nelegalnih ekonomskih migrantov za to, kar so, sovražni govor!
Svetlana Slapšak se je polomljeni srboslovenščini pohvalila, da se s sovražnim govorom ukvarja že od leta 1983, posebno pa med letoma 1986 in 1989, ko so bile vse peticije, ki jih je predložila Srbskemu združenju pisateljev, kar soglasno sprejete. Resen problem naj bi bil vpad sovražnega govora, ki naj bi bil zaščiten z razsvetljensko tradicijo Evrope in konvencijami mednarodnih organizacij, ki pred sovražnim govorom večine ščitijo manjšine, kar naj bi bila osnovna pravila. Lažni govor naj bi bil osnova, sovražni govor pa kar “skranja” posledica lažnih novic, čemur je v svojem nagovoru tudi največ pozornosti. Povedala je še, da jo resnicoljubnost bolj spominja na religiozen termin, kot pa na strokoven termin.
In kaj so lažne novice po mnenju Slapšakove?! Lažna novica številka ena je po njenem mnenju zgolj uporaba besedne zveze “ilegalen ekonomski migrant”, saj naj to ne bi obstajalo, besedna zveza pa naj bi bila le skovanka v okviru “birokratskega slanga”. Po veljavnih dokumentih in mnenjih levičarskih mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi naj noben človek ne bi bil ilegalen, kot primer pa navedla kar migrantsko karavano, financirano s strani Venezuele, v kateri so tudi islamski teroristi, pri čemer naj bi po njenih besedah šlo za ljudi, ki jim grozi preživetje. V polomljeni slovenščini je nadalje poveličevala tudi partizane, pozabila pa seveda omeniti povojne poboje.
https://twitter.com/maceklj/status/1057945285752692736
Za Sandro Bašić Hrvatin z Mirovnega inštituta pa je sovražni govor povedati, da je skrajna Levica nadkoalicijska stranka!
Ne ve, kdaj smo kot družba prišli do točke, ko naj bi bile lažne novice resnica, v Sloveniji pa naj bi imeli neverjetno sposobnost ne imenovati stvari kot so. Pri tem je citirala predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, ki je v primeru statusa nadkoalicijske skrajne Levice v okviru Šarčeve levičarske koalicije po besedah Bašić Hrvatinove komentiral sledeče: “Če nekaj ima ušesa, laja in “maše” z repom kot pes …” Tudi to naj bi bilo po mnenju Bašić Hrvatinove sovražni govor z namenom žaljenja in povzročanja škode. Regulacija svobode govora pa po njenem mnenju kar v NOBENEM primeru ni cenzura.
Tudi tukaj “strokovnjakinja”, ki jo na posvete redno vabi kar zloglasna levičarska evroposlanka Tanja Fajon, ne skriva svoje skrajnosti, da bi se potrudila biti uravnotežena in ponuditi kakšen primer sovražnega govora s strani levice, pa niti pomislila ni. Kar se tiče sovražnega govora pa tudi Bašić Hrvatinova nima popolnoma čiste vesti, kot ena vidnejših akterk vstaj leta 2013 je namreč skrajno sovražno pozivala k državljanski nepokorščini in bila žaljiva do policistov, ki so po službeni dolžnosti varovali red in mir.
Na panelu ni manjkal niti eden glavnih avtorjev sovražnega govora, Domen Savič!
Na panelu seveda ni manjkal tudi samooklicani strokovnjak za medije in nekdanji član programskega sveta RTV Slovenije, Domen Savič, ki je v teh dneh pretežno zaposlen z nenehnim teženjem državnemu podjetju Telekom Slovenije, da ta preneha oglaševati na neodvisnem mediju v zasebni lasti Nova24TV, ki ga sicer ne stane ničsar. Prav Savič pa je eden izmed bolj zloglasnih avtorjev sovražnega govora, spomnimo se ga namreč po žaljivkah “pi*ke klerokatolibanske” ali pa npr. “krota s križem”, ki ji Savič ne bi priznal pravice do molitve za še ne rojene otroke na poti v smrt pred ljubljansko porodnišnico.
J. Ž.