V povezavi z ustavnim sodnikom Matejem Accettom, ki se je zaradi povezav s stranko SMC znašel v hudem navzkrižju interesov, bi človek pričakoval, da bo predsednik Ustavnega sodišča RS Rajko Knez ustrezno reagiral in razrešil Accetta. Reakcija Kneza pa niti ni toliko nenavadna glede na to, da je sam sodeloval pri tako imenovanem “rezultatskem sojenju”, kjer ni pomembna pravna argumentacija, ampak le cilj. V primeru glasovanja o ustavnosti preiskovalne komisije v zadevi Franc Kangler se ta namreč ni izločil, kljub temu, da pozna kar dva preiskovanca v primeru, saj je bil njegov glas nujen za prepoved preiskovalne komisije. Glede na to, da so v drugem primeru Kneza zaradi poznanstva istega preiskovanca izločili, je več kot jasno, da na ustavnem sodišču vladajo dvojna merila in nedoslednost. Sedaj pa imamo nove dokaze, ki dodatno potrjujejo, da bi Kneza v vsakem primeru morali izločiti – policija se je namreč lotila Kanglerja zaradi njegovih poznanstev na Pravni fakulteti v Mariboru, ko je bil dekan fakultete ravno sedanji predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez! Več kot očitno je, da bi morali (če ne že zaradi poznanstva s Karakašom in Žerovnikom) pa zaradi tesnega sodelovanja s Kanglerjem Kneza izločiti!
To je poudaril tudi Franc Kangler, ki je na svoj Twitter objavil dokaze, ko ga je policija preganjala zaradi tega, ker je pomagal Pravni fakulteti v Mariboru – v tistem času je bil ravno Rajko Knez dekan Pravne fakultete. “A je izločitveni razlog, če si tesno sodeloval?” je sarkastično zapisal Kangler.
Dokazi, da sem tesno sodeloval z dekanom PF Knezom. Celo policija se me je lotla, ker sem pomagal PF MB!@JJansaSDS @BorutPahor @ZidanDejan @sarecmarjan @Demokracija1 @Nova24TV @BojanPozar @RevijaReporter @24ur_com A je izločitveni razlog, če si tesno sodeloval? pic.twitter.com/X487ouRJh4
— Franc Kangler (@KanglerFranc) October 18, 2019
Dokaz tesnega sodelovanja med Kanglerjem in Knezom
Iz objavljenih dokumentov je razvidno, da je bil leta 2011 spisan predlog za preiskavo stanovanj in drugih prostorov v zadevi Franc Kangler in drugi. V konkretni zadevi je šlo za polemiko okrog sofinanciranja obnove fasade pravne fakultete v letu 2009, kjer je bil v tistem času dekan Knez. Razočaran je seveda Kangler, ki je za našo televizijo povedal, da ne more verjeti in dojeti, da so ustavni sodniki tako znižali standard za izločitev, da se verjetno križajo evropski sodniki v Strassbourgu. “Gospoda Kneza dobro poznam. Lahko bi rekel, da sem z njim poslovno sodeloval, ko sem bil župan, on pa dekan pravne fakultete. Zaradi tega sodelovanja sem celo imel hišno preiskavo. To je argument več, da bi se moral Knez izločiti oziroma, da bi morali sodniki sprejeti njegov predlog za izločitev.”
Kot lahko vidimo črno na belem obstaja dokaz, da je Kangler tesno sodeloval s tedanjim dekanom pravne fakultete Knezom, pa tega vseeno niso izločili v nedavnem primeru glasovanja o ustavnosti preiskovalne komisije v primeru Kangler. A zakaj se ni? Zato, ker so potrebovali njegov glas pri zavrženju zahteve tožilcev za prepoved preiskovalne komisije. S Knezovo izločitvijo bi bil namreč rezultat povsem drugačen, saj je odločal le en, torej Knezov glas.
Tokrat poznanstvo z Karakašem kar spregledali
Spomnimo, da so ustavni sodniki prav tako spregledali, da se je sodnik Knez znašel v konfliktu interesov zaradi poznanstva dveh preiskovancev v isti zadevi. Med preiskovanci Kanglerjeve komisije sta namreč tudi sodnik in Knezov asistent Aleksander Karakaš ter sodnik Janez Žirovnik, Knezov sodelavec na Pravni fakulteti v Mariboru in tudi osebni prijatelj njegove žene Cvetke Žirovnik, nekdanje uslužbenke RTV Slovenija, ki pa je bila tudi kandidatka za županjo Maribora in s tem Kanglerjeva politična konkurentka.
Najbolj moteče pa je dejstvo, da so sicer sodnika Kneza v zadevah, kjer je bil tudi njegov asistent Karakaš, vedno izločali, le sedaj ga niso, ker so očitno nujno potrebovali njegov glas proti zavrženju zahteve tožilcev za prepoved preiskovalne komisije. Pridobili smo namreč informacije in sklep, ki jasno kaže, kako so kneza v drugem primeru zaradi njegovih povezav s Karakašem izločili. Seveda je povsem jasno, da bil rezultat s Knezovo izločitvijo povsem drugačen, saj je odločal le en glas. Pristranskost je več kot očitna. To dokazuje tudi primer, ko so pri financiranju zasebnih šol izločili sodnika Klemna Jakliča, čeprav ta tam ni imel nobenih povezav, razen da so se v preteklosti v njih šolali njegovi otroci. Kar pa je naravnost smešno, namreč če bi gledali tako, bi se potem morali izločiti skoraj vsi, razen tisti, ki nimajo otrok.
Nekdanji ustavni sodnik in sedanji vrhovnega sodnika Jan Zobec, je kritično izpostavil, da bi sam v obeh primerih Kneza izločil: “V dvomu bi se zmeraj izrekel za spoštovanje nepristranskosti, za videz poštenega sojenja.” Zobec je nad sedanjo sestavo namreč izredno razočaran: “Pri nas se zdaj zbira kandidate politično, neodgovorno in zato se nam dogaja to, kar se nam dogaja.”
Hana Murn