“Ko smo prijazno pozvali štiri ključne operaterje, ki imajo skoraj 94-odstotni tržni delež v republiki Sloveniji (Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Telemach in T2), da so njihove prakse nezakonite, da ne upoštevajo pravic potrošnikov, so se ti odzvali, da ni prav nič spornega,” je skupinsko tožbo proti operaterjem pojasnil Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov.
TV-voditeljica oddaje Tema dneva Aleksandra Jug: “Z izpolnitvijo obrazca se lahko pridružite skupinski tožbi proti slovenskim telekomunikacijskim operaterjem. Ste imeli ali še imate sklenjen naročniški paket pri enem izmed štirih telekomunikacijskih operaterjev v Sloveniji? To so A1, Telekom, Telemach in T2. V tem primeru ste najbrž prikrajšan naročnik,” je uvodoma dejala Jugova in dodala, da so našemu paketu v zadnjih petih letih vsaj enkrat enostransko zvišali ceno naročnine in jo brez podpisa nove pogodbe nezakonito dražili. Zato je vseslovensko Združenje malih deležnikov vložilo kolektivno tožbo proti že navedenim štirim velikim slovenskim operaterjem.
V svojih prizadevanjih za zagotovitev odškodnine zastopa združenje vse fizične naročnike storitev omenjenih operaterjev, ki so jim kadar koli od leta 2018 dalje zvišali ceno naročnine. V studiu je tokrat gostila Kristjana Verbiča. Jugova je uvodoma spomnila, da v opisani zgodbi ta nastopa predvsem kot predsednik Vseslovenskega združenja malih deležnikov. Kristjan Verbič je najprej na kratko opisal, kako se je celotna zgodba začela. Dejal je, da se že 20 let njihovega obstoja nanje obračajo številni ljudje, ki se počutijo izigrane, oškodovane. Svoj čas so zastopali več kot 300 tisoč malih delničarjev. V zadnjem času pa so zaradi preoblikovanja delniških družb v družbe z omejeno odgovornostjo malce spremenili ime združenja.
Lotili so se tudi zakona o kolektivnih tožbah – nanje so se namreč obračali številni naročniki oziroma potrošniki z naslova telekomunikacijskih operaterjev zaradi pogostih sprememb pogojev, zlasti zvišanja cen za iste pakete in podobnih sprememb. Zanje so ocenjevali, da jim gredo izrecno v škodo in da so to neprimerne prakse. “Mi smo to tako kot v drugih primerih preverili z našimi strokovnimi sodelavci, zatem pa še dodatno z zunanjimi pravnimi pisarnami, strokovnjaki, ki so našim ocenam, da gre za nezakonite prakse, tudi pritrdili.” In ker gre za več kot 1,5 milijona državljanov, torej za vse tiste, ki so vsaj posredno vezani na tovrstne različne pakete (mobilna telefonija, televizija itd.) – so to resnično nezakonite in neprimerne prakse.
Zagnali so kampanjo “Halo operater, bodi fer!”
“Ko smo prijazno pozvali štiri ključne operaterje, ki imajo blizu 94-odstotni tržni delež v republiki Sloveniji (Telekom Slovenije, A1 Slovenija, Telemach in T2), in jih opozorili, da so njihove prakse nezakonite, ker ne upoštevajo pravic potrošnikov – je bil njihov edini odziv, da ne delajo prav nič spornega.” Tudi ob dodatnih argumentacijah se je žal izkazalo, da bo zalegla samo neposredna tožba. Prvo tožbo so zato vložili že konec leta 2022, za preostale tri operaterje pa še v naslednjih nekaj mesecih, torej so dotične tožbe že najmanj leto dni vložene in so v postopkih. Ob tem se jim je priključilo večje število naročnikov in potrošnikov. Sedaj pa prihaja faza, ko bodo postopki pred sodiščem “stekli resneje”.
Obetajo si tudi prve obravnave, ob čemer jih veseli, da se jim je pridružila tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Doslej so pregledali tožbe in njihove argumentacije, tudi dokumentacijo z dotičnimi postopki, na tej podlagi pa sprejeli zaključke. Tudi v slednji zvezi so se naposled odločili, da bodo zadevo podprli. Prav zato so z novinarsko konferenco pričeli kampanjo Halo operater, bodi fer!. V nadaljevanju je Verbič konkretno izpostavil nezakonitosti, ki jih je zares veliko. V splošnem gre za spreminjanje pogodb celo po tem, ko se je nekdo po kakšni akciji odločil, da bo z operaterjem sklenil pogodbo. Morda je zaradi oglaševalske akcije operaterja celo zamenjal.
Evropska pravna praksa brani potrošnika, ki je šibkejša stran
Kljub temu se je čez čas zgodilo, da so se pogoji v tem odnosu spremenili v korist močnejše strani. Verbič: “Včasih celo z odzivom, da če komu kaj ni všeč, lahko tudi odide. Ne! Logika mora biti drugačna in tudi pravni okvir v republiki Sloveniji ter na evropski ravni se je skozi prakso pokazal, da je treba v primerih, ko gre za odnos izrazito močnejše strani v razmerju do potrošnikov, še toliko skrbneje zasledovati moment spreminjanja pogojev, da ima tisti, ki je šibkejši, pravico, da vztraja pri pogojih.” Poleg spornih dvigov cen (pri posameznih operaterjih se to dogaja tudi večkrat letno) so se dogajale še spremembe paketov kot takšnih, s tem pa se je posledično opravičevalo dvig cen.
Verbič & Co. upajo tudi na možnost, da bi dosegli sporazumni dogovor. Primer nepoštenih praks so tudi paketi, pri katerih je v drobnem tisku navedeno, da so v resnici dražji. Verbič: “Če je posameznik to primoran sprejeti, seveda!” In za primere, če že pride do sprememb paketov, bi morali biti navedeni vsaj kriteriji (denimo inflacija), da bi se cene lahko prilagajale.
Takšne zadeve pa v pogodbah vsaj doslej niso bile ustrezno precizirane, da bi omogočale omenjeno ravnanje telekomunikacijskih operaterjev. Čas je, da tudi v Sloveniji po vzoru Evrope vzpostavimo takšne prakse, ki niso zgolj v prid potrošnikom in posameznikom državljanom, ampak tudi takšne, ki jim bodo koristile. Meni, da je skupna vrednost iz naslova oškodovanj 250 milijonov evrov, in sicer za obdobje petih let (od začetka leta 2018 do priprave oziroma vložitve tožb).
Domen Mezeg