Suzana Lep Šimenko je poslanka Slovenske demokratske stranke. Pogovarjali smo se o vladnih namerah za izvedbo reorganizacije upravnega sistema, centralizaciji države, napovedanih reformah, od katerih nič ni, vladnih obljubah upokojencem, kmetom in drugim skupinam, občinam in škodi, ki jo trenutna vlada povzroča državi.
V stranki močno nasprotujete ukinjanju upravnih enot (EU), kot si je to zamislila zdajšnja vladna ekipa. Kaj je bistveno, za kaj gre pri tej reorganizaciji?
Drži. Glede na predstavljena izhodišča za izvedbo reorganizacije upravnega sistema se namreč oži število 58 upravnih enot na samo 12 upravnih enot. UE, kot jih poznamo danes, bi bile le v večjih mestih, v vsaki statistični regiji ena. Preostale UE pa bi izgubile samostojnost in bi postale samo izpostave. Ključne zadeve, kot so gradbene zadeve in reševanje zadev na področju tujcev, bi se prenesle na te nove centralne UE. To seveda pomeni omejevanje dostopnosti do upravnih storitev za državljane in gospodarstvo, saj bi se nekateri za ureditev upravnih zadev morali voziti tudi 60 km daleč, kar je še dodaten korak k centralizaciji države. Že sam pomislek v tej smeri kaže, da vlada deluje brez stika z realnostjo ter brez posluha za državljanke in državljane in gospodarstvo, ki so uporabniki upravnih storitev.
Na novinarski konferenci ste dejali, da od vlade pričakujete, da začne resne pogovore, da se loti poenostavitve postopkov. Ali sploh obstajajo pogovori v tej smeri – z opozicijo, občinami, gospodarstveniki itd.?
V SDS podpiramo vsak korak k manjši birokraciji in krajšanje upravnih postopkov, njihovo izboljšanje in približevanje uporabnikom. A zdajšnja namera gre v popolnoma drugačno smer. S stranko SDS kot največjo opozicijsko stranko o tem ni govoril nihče od vladnih predstavnikov. Je pa ta vlada mojstrica pri ustanavljanju strokovnih svetov in delovnih skupin. Tudi na tem področju naj bi imeli ustanovljen strokovni svet, znotraj katerega naj bi delovalo več delovnih skupin, izbrani člani pa naj bi bili od zaposlenih v javni upravi do predstavnikov lokalnih skupnosti in gospodarstva. Glede na informacije, ki jih dobivamo s terena, pa lahko ugotovimo, da velika večina v sodelovanje ni vključena.
Vlada izvaja močno centralizacijo, kako to komentirate?
Drži, žal ta vlada s svojimi ukrepi in namerami Slovenijo le še bolj centralizira. Manjšanje števila državnih organov in s tem omejevanje dostopa ljudi do njih seveda povečuje centralizacijo. Kot jo povečuje neenakomeren razvoj Slovenije, ki sili ljudi v centre, saj je večina delovnih mest le tam. In ne nazadnje, če nameravajo dejansko obdavčiti potne stroške, bo to še dodaten razlog, da se bodo ljudje prisiljeni seliti v bližino centrov. Ta vlada s svojimi ukrepi zavedno ali nezavedno centralizira državo.
Na področju reform se nič ne premika, vladajoči odmikajo t. i. časovnice njihove izvedbe, saj po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba te niso več pomembne. Kako to komentirate in kam vse to vodi?
Veliko je bilo obljub, a sedaj govorimo le o časovnicah brez vsebine. Če vlada namerava reforme izvesti, jih mora v prvi polovici svojega mandata, sicer jih najverjetneje ne bo. Če pogledamo le najpomembnejše. Vlada bi morala izhodišča pokojninske reforme predstaviti že januarja letos, a se to ni zgodilo. Zelo podobno je z zdravstveno reformo. 1. april je pred vrati, niti vsebinskih predlogov še nimajo, kaj šele konkretnih zakonskih rešitev. Glede davčne reforme smo do tega trenutka informacije prejeli le iz medijev, ki pa ne pomenijo razbremenitve plač, kot je bilo sprva napovedano, temveč le dodatne obdavčitve, saj naj bi obdavčili celo regres, povračila za malico in potne stroške, seveda ob hkratni napovedi obdavčitve premoženja, kjer se najbolj izpostavlja nepremičninski davek. Vse to bo za pridne, delovne ljudi katastrofa.
Kaj nas realno čaka ob koncu tega mandata, bo koalicija uresničila svoje obljube, med katerimi so tudi višji davki?
Deloma so to že naredili s spremembo zakona o dohodnini, ki ga je sprejela Janševa vlada. Splošno olajšavo, ki bi v letu 2025 znašala 7.500 evov, so že znižali na 5.500 evrov. Prav tako so dodatno obdavčili najemodajalce, kar se že odraža v višjih najemninah. Napovedujejo pa še bolj konkretno davčno reformo, za katero pa resnično močno upam, da je ne bodo izvedli, saj bo glede na napovedi pomenila veliko škodo in dodatno finančno breme za ljudi. Zame je dodatno obdavčevanje plač nesprejemljivo, saj imamo v Sloveniji plače že tako veliko preveč obdavčene. Da pa se dodatno obdavčijo še malica, potni stroški, regres in božičnica, je seveda nesprejemljivo. S tem bodo najbolj kaznovani vozači, ki že danes ure preživijo na cesti in si s potnimi stroški ne povrnejo stroška goriva in drugih stroškov avtomobila. S tem bi se samo ustvarila velika neenakost glede na kraj bivanja. Nesprejemljiva je tudi dodatna obdavčitev premoženja. Nepremičnine večje vrednosti in nad 160 m2 stanovanjske površine so že danes obdavčene prek davka na premoženje. Prav tako vsi lastniki plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vidi se, da ta vlada deluje samo po principu ustvarjanja privilegirancev na eni strani ter drugih, ki bi po njihovo morali biti vsi enaki – vsi revni.
Prišlo je do črtanje naložb iz Načrta za okrevanje in odpornost. Kaj se dogaja?
Vlada Roberta Goloba ni bila sposobna izpeljati projektov, ki so v Načrtu za okrevanje in odpornost, zato bomo sedaj prejeli 286 milijonov evrov manj, kot je dosegla Janševa vlada. To je seveda zelo slabo in pomeni, da do realizacije številnih projektov sploh ne bo prišlo. Kot nam je znano, je vlada določenim projektom zmanjšala financiranje, nekatere pa je preprosto črtala. Žalostno recimo je, da se odmika izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki je bilo načrtovano pod našo vlado.
V državnem zboru ste že večkrat opozorili na nujnost finančne vzdržnosti pri dosedanjih obljubah glede dviga plač v javnem sektorju …
Tudi minister za finance je opozarjal na finančno vzdržnost, vendar smo priča rekordno visokim odhodkom v proračunu za leto 2023. Seveda se strinjam, da si vsak zasluži dostojno plačo, a obljube, ki jih Golobova vlada daje javnemu sektorju, so nerealne. Kar spomnimo se obljube, ki jo je Golob dal sodnikom in tožilcem, vsakemu 600 evrov bruto. Proračun pač ni vreča brez dna.
Kako ocenjujete protestne shode upokojencev na eni strani in ignoranco tako predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič kot predsednika vlade, če omenimo le ta dva?
Vlada Roberta Goloba je upokojencem veliko obljubljala, naredila zanje pa skoraj nič. Zaradi visoke inflacije bi morali upokojenci že konec lanskega leta prejeti izredno uskladitev pokojnin, pa so jih pod pretvezo dvomesečnega dodatka za izredno uskladitev prinesli okoli. Tako popolnoma razumem nezadovoljstvo upokojencev. Vsi upokojenci, ki so delali, si zaslužijo dostojno pokojnino, ki jim omogoča mirno preživljanje starosti. Medtem ko nekatere posameznike nevladnih organizacij sprejemajo ministri in sam predsednik vlade, se do večtisočglave množice upokojencev obnašajo, kot da jih ni. Ne prisluhnejo njihovim težavam, njihovi stiski, pa čeprav številni živijo pod pragom revščine. Zame je to nepredstavljivo in nesprejemljivo.
Zanimivo je, da smo priča plazu groženj s stavkami. Te napovedujejo poštarji, Fides je napovedal nadaljevanje zdravniške stavke v začetku aprila, kako se bodo odločili gasilci, ta čas še ni znano. Kaj se dogaja?
To je normalna reakcija ljudi na obljube, ki jih je brez realne osnove delila vlada, in na aroganco trenutne oblasti do posameznih skupin državljanov.
Kako je s subvencijami kmetom, ki zemljišča obdelujejo na območjih z omejitvami (OMD). Pri tem so novosti glede obdavčitve, roka plačila, spremenjen naj bi bil tudi model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD. Je vse to v korist kmetom?
Na to temo je SDS že sklicala že dve nujni seji odbora za kmetijstvo. Dejstvo je, da se napačni ukrepi kmetijske politike in dodatne obremenitve (tako davčne kot birokratske) odražajo v depopulaciji ljudi na določenih območjih, nezanimanju mladih za prevzem kmetij, kar se posledično odraža v zaraščanju v preteklosti obdelanih površin. Veliko kmetov, ki še vztrajajo in obdelujejo območja z omejitvami, bo na račun nepravilne in nestrokovne obravnave opustilo kmetovanje. Z izpostavljanjem te tematike želimo preprečiti še večjo škodo na tem področju. Žal posluha vlade tudi za kmete ni. Plačila za OMD tako niso v celotni izvzeta iz plačila dohodnine, kmetje pa sredstva dobijo prepozno. Popravek modela točkovanja za OMD še vedno čakamo, na našo pobudo in naš hitri odziv ga sicer nekoliko popravljajo, a še vedno bo na škodo tistih kmetov, ki so pod 500 metri nadmorske višine.
Število nezakonitih prehodov državne meje se v času zdajšnje koalicije izrazito povečuje, hkrati naj bi vlada občinam, ki mejijo z državno mejo, znižala sredstva za škodo za polovico …
Z novelo zakona o nadzoru državne meje, ki jo je državni zbor sprejel februarja 2022, je bila ustvarjena pravna podlaga za delno povrnitev stroškov obmejnim občinam. Omenjena novela je tako ustvarila pravno podlago za sanacijo določene škode, ki nastaja občinam ob državni meji zaradi povečanega števila ilegalnih migracij in nadzora državne meje. Občine so s temi sredstvi lahko sanirale obmejne ceste, uredile javno razsvetljavo za večjo varnost ljudi in podobno. Glede na to, da se število ilegalnih prehodov državne meje v zadnjih mesecih konkretno povečuje, tudi za več kot 200 odstotkov, je seveda nelogično, da vlada sredstva iz tega naslova znižuje. Glede na povečano število nezakonitih migracij bodo pri tem še posebej oškodovane občine ob južni državni meji.
Kako komentirate delo zdajšnje vladne ekipe v primerjavi s prejšnjo ali prejšnjimi?
Vlada Janeza Janše je delala v dobro ljudi. Finančni ukrepi prek ukrepov PKP so državljane in državo iz koronakrize pripeljali v zares dobri kondiciji, kar nam priznavajo številne tuje ekonomske ustanove. Zdajšnja vladna ekipa pa žal izničuje vse, kar bilo v preteklosti dobrega narejeno ali nastavljeno v pravo smer. Vlada Roberta Goloba dela le za svoje izbrance ter sprejema škodljive ukrepe za Slovenijo in njene državljane. Za vse obljube, ki so jih dali, potrebujejo več denarja, ki pa ga ne znajo pridobiti drugače kot z dvigom davkov. Popolnoma napačna politika, ki jo bomo z velikimi finančnimi obremenitvami čutili vsi. Delajo škodo, ki jo bo zelo težko ali celo nemogoče popraviti.
Vida Kocjan, Demokracija