Prodekan Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan M. Turk je izpostavil, da ima zdravstvo absolutno druge prioritete, kot pa da s takšnimi ali drugačnimi ad hoc sprejetimi odloki rešuje nekega direktorja, ki je v celotnem kontekstu zdravstva pravzaprav nepomembna oseba. Koalicijska partnerica SD je recimo obljubila 30 dni do specialista, prioriteta je, da dobimo evropski model zdravstva – ni pa prioriteta razreševanje direktorja. Po Turkovem mnenju je nenavadno tudi to, da se s tem ukvarja nekdo, ki je bil zelo kvalificiran ortoped z mednarodno prakso, sedaj pa je prestopil v vode, ki so najprej sprte s prioritetami v državi, potem pa tudi na svoj zelo prepričljiv način globoko nedemokratične. “To me čudi,” je poudaril.
“Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva,” je povedal direktor NIJZ dr. Milan Krek in pojasnil, kako ta depolitizacija poteka v praksi. Po njegovih besedah namreč dr. Danijel Bešič Loredan že več dni pritiska nanj, naj odstopi, pa čeprav je povsem nepolitičen kader, na položaj direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil postavljen preko javnega razpisa. Zakaj mora odstopiti, mu sicer ni znal argumentirati, naj bi pa mu povedal, da je njegovo zamenjavo zahteval predsednik vlade Robert Golob. Minister je Krekove navedbe sicer zanikal, češ da nista govorila o odstopu – ob tem je poudaril, da direktorja NIJZ imenuje in odstavlja svet zavoda. So pa z ministrstva sporočili, da Krek nima ministrovega zaupanja in podpore.
Politični analitik dr. Boštjan M. Turk je opozoril, da so pritiski na Kreka absolutno politično motivirani – kar je v protislovju z dejstvom, da ga na mesto direktorja ni postavila politika. “Vse to, kar v zadnjem času doživljamo – ta neverjeten pritisk na ljudi, ki so bili v času pandemije najbolj izpostavljeni in so prevzemali najbolj odgovorne funkcije – kaže na to, da gre za mehanizem ‘svobode, ki to ni’ oziroma se spreminja v svoje nasprotje,” je poudaril Turk, ki je pojasnil, da gre za klasičen totalitaren mehanizem, ki se ga lahko pravzaprav izredno bojimo. Turk je še spomnil, da je to podobno, kot je bila tako imenovana osvobodilna fronta, ki Slovencev ni osvobodila ampak jih je tako rekoč pripravila za novo suženjstvo. Potem je bila tu še organizacija za zaščito naroda, ki jo je vodil Ivan Maček – Matija, torej tako imenovana Ozna, ki ji dolgujemo serije izvensodnih povojnih pobojev in potem serije najhujšega ideološkega, materialnega, moralnega, fizičnega nasilja nad vsemi, ki niso razmišljali tako kot so razmišljali oni. “Problem je bil ta, da oni niso prav veliko razmišljali in tudi Golob mislim da veliko ne razmišlja – vzorec je isti in ta vzorec je izredno nevaren, je neciviliziran, je nedemokratičen in je v celoti nesprejemljiv,” je še posvaril Turk.
“Svobodnjaki” so že pred volitvami obljubljali brutalno kadrovanje, kljub temu pa je videti, da so pozabili, da obstajajo zakonske meje in meje zdravega razuma ter politične kulture. Tako direktno, in odkrito ter brez bojazni o posledicah niso kadrovali niti v času Golobičeve LDS; te dni smo že spomnili, da je podobna afera odnesla generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja, ko je v času vlade Marjana Šarca želel na čelo Uradnega lista nastaviti Igorja Šoltesa. KPK je takrat ocenila, da je šlo za neetično ravnanje, ki predstavlja kršitev integritete. Na Komisijo za preprečevanje korupcije smo poslali vprašanje, ali so morda že dobili prijavo glede ravnanja ministra za zdravje, vendar pa odgovora še nismo prejeli. Minister bi namreč za poslovnega direktorja po nekaterih podatkih rad nastavil Branka Gabrovca, ki je predsednik strokovnega sveta za zdravje v SD in kot tak tudi šef nekaterih članov zdravstvenega sveta SD – torej se že vnaprej ve, kdo naj bi zamenjal dr. Kreka, kar močno spominja na malo prej opisan primer s Kraljem. Nekateri celo menijo, da Loredan ne bi smel čakati na oceno KPK, ampak bi moral prevzeti odgovornost ter že prej odstopiti.
Vlada je medtem že tudi pripravila plan B – na včerajšnji dopisni seji so sprejeli spremembe sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki določajo dodatno situacijo, kdaj se imenuje vršilec dolžnosti strokovnega direktorja zavoda in skladno s tem spreminjajo Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer se za čas do imenovanja strokovnega direktorja zavoda predvidi, da naloge strokovnega direktorja zavoda opravlja vršilec dolžnosti strokovnega direktorja zavoda in ne generalni direktor zavoda. Zelo očitno so si pripravili teren za razrešitev Kreka in nastavili svojega kandidata – oziroma kandidata stranke SD, ki je NIJZ v preteklosti že tradicionalno imela v svojih rokah.
Sara Bertoncelj