“Še zdaleč nismo iz nevarnosti epidemije, kar nam kažejo tudi podatki o zasedenosti postelj v bolnišnicah. To se kaže tudi pri preobremenjenosti zdravstvenega osebja in izpada drugih zdravstvenih programov,” je na današnji novinarski konferenci Vlade RS dejal Minister za zdravje Tomaž Gantar. Dogodka o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 sta se poleg Gantarja udeležila še generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje Mitja Bobnar in vladni govorec Jelko Kacin.
“Včeraj je bilo opravljenih 5.634 testiranj. Potrjenih je bilo 1.524 novih okužb. Delež pozitivnih testov je znašal 27 odstotkov,” je uvodoma dejal vladni govorec Jelko Kacin, ki je v nadaljevanju navedel, da je kljub temu, da delež pozitivnih testov še naprej ostaja visok oziroma se nam še vedno bistveno ne znižuje, pa število novoodkritih okužb zadnje tri dni, v primerjavi s številkami iz prejšnjega tedna, končno pada. Včeraj je bilo tako v primerjavi s ponedeljkom, 7. decembra, 103 manj potrjenih primerov. V nedeljo pa je bilo v primerjavi s prejšnjo nedeljo 49 novih okužb manj, v soboto pa celo 200. Skupaj v zadnjih treh dneh dokazano beležimo 352 manj okužb kot pred enim tednom. Kacin pa je predstavil tudi graf, ki nam kaže, da je še vedno največ okužb v Posavski regiji, sledita Jugovzodna in Pomurska, najboljša epidemiološka slika pa je v Goriški, v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji.
“Glede na število novih okužb na včerajšnji dan najbolj izstopajo naslednje občine: Brežice 36, Krško 45, Novo mesto 33, Črnomelj 18, Koper 33, Sežana 19, Lenart 14, Šentjur 35, Tolmin 57, Zagorje ob Savi 22, Žalec 26, Ljubljana 222 in Maribor 55”, je v nadaljevanju še navedel in pristavil, da pa so nekoliko spodbudnejši podatki o številu pacientov, ki zaradi okužbe s covidom-19 potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Včeraj je bolnišnično oskrbo sicer potrebovalo 1284 covid pacientov, 36 manj kot v nedeljo. Intenzivno nego so potrebovali 4 pacienti manj kot v nedeljo, skupno torej 204 ljudje. Tudi sprejemov v bolnišnice je bilo včeraj precej, kar 115, vendar je bilo tudi veliko odpustov – iz bolnišnic je bilo odpuščenih kar 127 pacientov. Tudi včeraj smo žal imeli smrtne primere. V bolnišnicah je umrlo 24 oseb, v domovih za starejše še 19, skupaj torej 44 oseb. “Vsem svojcem in njihovim bližnjim izrekam iskreno sožalje ob izgubi.”
“Tudi grafi in podatki nam kažejo, da je bilo v preteklih dneh veliko na novo sprejetih v bolnišnice, a je bilo hkrati tudi veliko odpuščenih, tudi umrlih je nekaj manj,” je Kacin nadaljeval s pojasnjevanjem zaskrbljujoče zdravstvene situacije pri nas. Podporne dejavnosti, ki jih izvaja civilna zaščita in skupaj z njimi številne humanitarne organizacije, pomenijo izjemen doprinos k naši normalnosti in hkrati blažijo primanjkljaj, ki ga imamo v naših sistemih. Število aktiviranih pripadnikov sil zaščite in reševanja na lokalni, regijski in državni ravni ves čas znaša med 1400 in 1600. Poleg njih pa je vsak dan na terenu tudi povprečno okoli 400 pripadnikov humanitarnih organizacij (Rdeči križ, Karitas, Filantropija, itd.).
Še zdaleč nismo iz nevarnosti epidemije
V nadaljevanju pa je na novinarski konferenci spregovoril Minister za zdravje Tomaž Gantar: “Še zdaleč nismo iz nevarnosti epidemije, kar nam kažejo tudi podatki o zasedenosti postelj v bolnišnicah. To se kaže tudi pri preobremenjenosti zdravstvenega osebja in izpada drugih zdravstvenih programov.” Kot je še dejal, se zavedajo tudi problematike otrok in šolanja na daljavo. Zaenkrat to podaljšujejo, da bi po novem letu lahko s šolanjem začeli vsaj najmlajši, prav tako tisti v vrtcu in v zavodih. Kot je še dejal, so vse to razlogi, poleg seveda gospodarskih, da se še naprej držimo ukrepov, še posebno tudi med prihajajočimi prazniki. Zaskrbljujoča pa so predvsem praznovanja, na kar opozarjajo tudi v tujini. Ob tem je še dejal, da so maske enostaven in zelo učinkovit ukrep, vsa navodila pa temeljijo na sodobnih spoznanjih o prenosu virusa SARS-CoV2. Smiselna je tudi uporaba kakovostnih mask in nošenje na pravilen način, preko nosu.
“Glavni namen nošenja mask je predvsem preprečevanje širjenja virusa, ki ga je še pred nastopom bolezni običajno največ v nosno-žrelni votlini. Govor, kašelj in zaprti prostori so tisti, ki nas najbolj ogrožajo,” je še pojasnil zdravstveni minister. Prav zato se spreminjajo tudi smernice. Kot še pravi Gantar ne gre za sproščanje ukrepov, ampak za prilagajanje.
Testiranja bomo poskusno začeli izvajati v naslednjem tednu na področju mesta Ljubljana
Glede hitrih genskih testov, bi radi v prvi vrsti s hitrim naročilom dobili teste za najnujnejše potrebe, kasneje pa dodatne količine z rednim naročilom. Pozitivno o primernosti teh testov, so se po Gantarjevih navedbah, izrekli tudi na Evropski komisiji in ECDC. Hitro ugotavljanje okuženih pa je eden ključnih ukrepov za omejevanje epidemije, zato so smiselni, seveda ob upoštevanju vseh omejitev in jih je potrebno večkrat ponavljati. To sicer že počnejo v številnih podjetjih, uvedli pa so jih tudi v zdravstvenih organizacijah in socialno-varstvenih zavodih. Prvi hitri razpis je bil žal neuspešen, od 39 povabljenih se je odzvalo le 13 ponudnikov, ustrezen pa je bil samo 1 vzorec, a je bila ponudba predraga, zato je bil razpis ponovljen. “Ponovljeni razpis se izteče danes, nekoliko je bila spremenjena dinamika nabave. Računamo, da bomo še letos dobili dvakrat po 30.000 testov, vsega skupaj pa po tem postopku pol milijona v januarju, kasneje pa še z odprtim postopkom 1 milijon.”
“Prejšnji teden smo dali javni poziv za ekipe mobilnih enot. Dobili smo 30 ponudnikov ekip zdravstvenih delavcev, ki so za testiranja na terenu ponudili 100 mobilnih enot, da ta masovna testiranja lahko začnemo izvajati na terenu.” Testiranja se bo poskusno pričelo izvajati v naslednjem tednu na področju mesta Ljubljana, ta bodo prostovoljna, potrebna je le zdravstvena izkaznica.
Skupaj so od začetka izvajanja ukrepov prejeli nekaj manj kot 160 tisoč vlog delodajalcev za preko 600 tisoč delavcev
Kot zadnji pa je spregovoril še Mitja Bobnar, generalni direktor Zavoda RS za zaposlovanje: “Povprečno je bilo v letošnjem letu na mesec brezposelnih 84.700 oseb, kar je 14,5 odstotka več kot lani, oz. konec novembra 16 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Na zavodu se je od januarja do novembra prijavilo 35 odstotkov več brezposelnih kot v enakem obdobju lani, veliko je bilo presežnih delavcev, iz stečajev in ob koncu zaposlitev za določen čas.” Kot je v nadaljevanju še dejal ocenjujejo da bo konec leta v Sloveniji brezposelnih okrog 88.000 oseb, delodajalci pa so letos na zavod javili za 27 odstotkov manj prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani. Najbolj ogrožene panoge so kultura, razvedrilna, rekreativna dejavnost, promet in skladiščenje, trgovinska dejavnost, gostinstvo. Velik porast zaposlovanja pa se beleži v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, prevozništvu, inštalaterstvu, socialnovarstveni dejavnosti. Kot je še navedel, je Zavod že od začetka epidemije močno vpet v izvajanje protikoronskih ukrepov, brezposelnost pa bi bila še bistveno večja, če ne bi bilo vseh teh interventnih ukrepov. “Skupaj smo od začetka izvajanja ukrepov prejeli nekaj manj kot 160.000 vlog delodajalcev za preko 600.000 delavcev. Vloge smo kljub njihovemu velikemu številu reševali povprečno v 14 dneh.”
“Rešili smo vse vloge za čakanje na delo iz PKP4 in PKP5, pri ukrepu za krajši delovni čas pa se vloge rešujejo sproti. Skupaj je zavod izplačal 335 milijonov evrov, subvencije je dobilo 36.200 izvajalcev za 236.000 zaposlenih.” Do sedaj so izvedli že več kot 50 izplačil, več jih bo še tudi v decembru. Na delodajalce pa Bobnar apelira, da vloge oddajajo pravočasno in s točnimi podatki. Ob tem je še pristavil, da so poleg interventne zakonodaje izvajali tudi vse ostale redne storitve za brezposelne in delodajalce ter ocenjujejo da se je količina dela na zavodu povečala za več kot 35 odstotkov, za kar gre zahvala za dobro opravljeno delo vsem njegovim sodelavcem. Konec leta naj bi bilo v Sloveniji 88.000 brezposelnih. Letos pa je bilo prostih delovnih mest 27 odstotkov manj kot lani. V skladu s PKP-ji so doslej prejeli že 160.000 vlog za več kot 600.000 delavcev.
Domen Mezeg