“Ministrica za digitalizacijo v Sloveniji se ukvarja s spolom umetne inteligence namesto z uporabo umetne inteligence v javnem sektorju in gospodarstvu,” se je ekonomist in nekdanji minister dr. Matej Lahovnik odzval na zapis Emilije Stojmenove Duh, v katerem je ugotavljala, da je umetna inteligenca moškega spola – kar se ji zdi nevarno za enakost spolov.
“Pred leti sem komentirala, da je umetna inteligenca (UI) moškega spola. Zakaj? Zato ker v glavnem zbirajo podatke, kreirajo podatkovne modele in algoritme moški. In to je izjemno nevarno za enakost spolov,” je na Twitterju zapisala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, ki se ji zdi enako nevarno tudi to, da mediji v celem tednu posvečanja UI, niso po mnenju vprašali ene same ženske, pa čeprav imamo po njenih besedah v Sloveniji več odličnih strokovnjakinj.
Ministrico sploh umetne inteligence očitno bolj skrbi spol umetne inteligence kot pa dejstvo, da je Slovenija leta 2022 pristala kar deset mest nižje na lestvici vladnega indeksa pripravljenosti na umetno inteligenco. Britansko podjetje Oxford Insights je namreč nedavno objavilo Government AI Readiness Index 2022, ki razvršča 181 držav na podlagi 39 kazalnikov v treh stebrih, in sicer v vladnem, tehnološkem sektorju ter v stebru, ki predstavlja podatke in infrastrukturo. Slovenija je zasedla ne prav pohvalno 41. mesto, pred njo pa sta tudi Češka in Poljska.
https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1647227983566864385?s=20
Vlada Janeza Janše je v svojem mandatu večkrat poudarila pomembnost digitalnega prehoda države, nekdanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik je takrat v enem od intervjujev izpostavil ključno vlogo digitalizacije, kibernetske varnosti in področje umetne inteligence. Slovenija je v času prejšnje vlade v zasledovanju želje, da postane ena “vodilnih članic EU na področju umetne inteligence”, v razvoj in vpeljavo orodij umetne inteligence do leta 2025 vložila 110 milijonov evrov.
https://twitter.com/StojmenovaDuh/status/1647204688402472962?s=20
Znanstveniki v farmacevtskem gigantu Moderna so sicer pred kratkim razkrili, da je razvoj na področju umetne inteligence v farmaciji omogočil, da bodo do leta 2030 razvili cepivo proti raku, kardiovaskularnim in avtoimunskim boleznim, je poročal portal 24ur. Mitja Luštrek z Instituta Jožef Stefan (IJS) pa je ob napovedi, da bi umetna inteligenca lahko prevzela marsikatero delo opozoril na vlogo kritičnega razmišljanja: “Kritično razmišljanje o nečem, kar imaš pred seboj, pomeni odločanje o tem, ali je ta stvar dobra, ali je ta stvar verodostojna, in to je nekaj, česar bomo potrebovali čedalje več,” je dejal. Dobra mera kritičnega razmišljanja bi prav prišla tudi ministrici, medtem ko bi se na Chat GPT lahko obrnila za pomoč pri slovnici.
Sara Kovač