Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta Goloba še vedno ni uresničila dogovora, ki ga je podpisala s sindikatom zdravnikov, razmere so se zaostrile do te mere, da zdravniki pogrešajo celo nekdanjo zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, za odstop katere je nekoč zbiral podpise tudi sam odstopljeni Danijel Bešič Loredan.
“Nihče si ni mislil, da bo stavka trajala tako dolgo. Najbrž zato, ker smo vsi podcenjevali, kako zelo je tej vladi za vas vseeno,” je v svoji kolumni na Domovini povedal mladi zdravnik Federico Potočnik.
Potočnik v svoji kolumni najprej opiše stanje pogajanj. Ta so se znašla na mrtvi, točki, saj vlada ne želi izpolniti svojih obljub zdravnikov, ki med drugim vključujejo oblikovanje ločenega plačnega stebra za zdravnike in ureditev delovnih razmer. To dejstvo je pospremljeno z namernim zavlačevanjem predstavnikov oblasti in ovirami, ki so si jih sami postavili in ki sedaj kritično omejujejo vlado sposobnost za pogajanje. Denimo, kot spomni dr. Potočnik, vlada je s “Štrukljevimi” sindikati podpisala dogovor, da se ne bo ločeno dogovarjala s posameznimi sindikati.
Pojasnjuje, da vladna stran na pogajanje z zdravniki v glavnem prihaja brez novih predlogov, nekatere predlagane rešitve pa so najmanj žaljive. Ko dobijo odgovor sindikalnih predstavnikov zdravnikov, vladna pogajalska skupina te posredujejo vladi, saj pogajalcem ni bil podeljen mandat za odločanje.
Stavka, ki to ni
Mladi zdravnik nato spomni sodržavljane, da tudi stavka zdravnikov ni stavka v pravem pomeni besede. Kot pravi, bi polnokrvna stavka pomenila, da se zdravniki nekega dne več ne bi prikazali v službo. Niti v urgenco. Takšnih stavk je hitro konec. “V Sloveniji pa zdravniki opravljamo vse storitve za tiste nad 65 let in tiste pod 18 let, nosečnice, okužbe itd., zato ti pacienti ne občutijo stavke. Ostali pa, vendar v veliko manjši meri kot npr. v Združenem kraljestvu,” piše dr. Potočnik.
Zdravstveni domovi delujejo zaradi nadurnega dela
Spomni pa tudi na še eno “posebnost” slovenskega zdravstvenega sistema, in sicer, da se ta kritično zanaša na protizakonito nadurno delo zaposlenih. Kot opozarja zdravniška stroka, se morajo razmere v zdravstvu izboljšati, predvsem pa zdravstvo potrebuje več kritičnega resursa – zdravnikov. Več – TUKAJ.
Golobova vlada se je, kot vemo, podala po nasprotni poti: “Kar gledamo zdaj, je vladna strategija izčrpavanja zdravnikov. Kot so sami povedali na začetku pogajanj, so pripravljeni na večmesečno stavko – z vašim zdravjem, mimogrede. Vlada noče, da se o stavki govori v javnosti, in čaka, da se boste vi obrnili proti zdravnikom ali da se bomo mi skregali med seboj.”
Eden izmed načinov, kako Golobova vlada uvaja koncept prisile v zdravniški princip, so neustavni odloki, ki zdravnikom v času stavke nalaga delovne obveznosti. Kot je za Novo24TV pojasnil pravnik Janez Stušek, je vlada na tem področju povsem pogrnila: “Vse pravice in obveznosti (oprostite, gre za osnove pravoznanstva) mora določati zakon. Podzakonski akt lahko ureja zgolj njihovo operacionalizacijo. Torej obveznosti, ki jih nekdo nekomu nalaga, v tem primeru vlada zdravnikom, je zadeva zakonske materije.” Več – TUKAJ.
Vlada bo sedaj skušala isto doseči z novelo zakona o zdravniški službi, ki po mnenju dr. Potočnika nima ustrezne strokovne podlage. Še več, “na včerajšnji letni konferenci Fidesa je pravnik po točkah pokazal, da so to morali pisati osnovnošolci brez kakršnega koli poznavanja zdravstvenega sistema, tako zelo slabo je napisan.”
Zdravniki ne bodo popustili, nekateri vidijo rešitev v selitvi
Ne glede na vse, pa očitno zdravniki ne mislijo popustiti. Niti ne misli popustiti vlada Roberta Goloba, ki ji je za razliko od zdravnikov že davno potekel rok trajanja. Škoda, ki jo bo povzročila pred svojim dokončnim propadom, je in bo velika. Najprej na bolnikih, teh nebodigatreba, in zdravnikih, ki jih je levica po začetku stavke prekrstila v državne sovražnike prvega reda. Se še kdo potem čudi, kot pravi dr. Potočnik, da se jih vse več spogleduje s selitvijo iz države?
Ž. K.