Nobelovo nagrado za kemijo 2016 so prejeli trije evropski znanstveniki z molekularnega področja, ki so iznašli najmanjši motor na svetu.
Nagrado so prejeli Jean-Pierre Sauvage, James Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa. Prejeli so jo za svoje častno delo “Design and synthesis of molecular machines”, oblikovanje in sintezo molekularnih strojev.
“Nobelovi nagrajenci za kemijo so minimizirali stroje in odkrili povsem nove dimenzije kemije,” je v svoji izjavi povedala Švedska kraljeva akademija znanosti.
Znanstveniki poleg častnega naziva prejeli tudi visoko denarno nagrado
Nagrajencem bo razdeljena tudi denarna nagrada v višini 8 milijonov švedskih kron (830.000 €). Po informacijah s Twitterja, je Stoddart povedal: “Sodelavca nista le moja družina na znanstvenem področju, sta skoraj kot biološka družina. Med seboj smo namreč izredno povezani.”
Pred več kot 33 leti se je porodila prva misel o razvoju molekularnega motorja
Prvi korak k odkritju molekularnega motorja je naredil Sauvage leta 1983, ko mu je uspelo povezati dve molekuli v obliki obroča v verigo. Te molekule so običajno povezane s trdimi vezmi, prek katerih si atomi delijo elektrone, v verigi pa so povezane z bolj mehansko vezjo. Stoddart pa je drugi korak naredil leta 1991, ko je molekularni obroč navil na molekularno os in dokazal, da se lahko obroč premika vzdolž osi. Feringa pa je leta 1999 prvi razvil molekularni motor in svoje delo komentiral z besedami: “Težko je verjeti, da mi je dejansko uspelo.”
Neviden, a nadvse pomemben
Akademska profesorica Sara Snogerup je molekularni motor opisala kot nevidnega prostim očem. Po podatkih naj bi bil kar 10.000-krat manjši od debeline las. Kljub svoji majhnosti pa ima velik potencial. “Molekularni motor je trenutno na isti stopnji, kot je bil parni stroj leta 1830. Nihče si ni predstavljal, da bi vrtenje gonilnikov in koles privedlo do električnih vlakov, pralnih strojev, ventilatorjev,” je razložila profesorica.
Bitka za častno nagrado
Organizacija za Nobelovo nagrado nikoli ni izdala nominirancev, vendar se je vedno špekuliralo, kdo je na listi potencialnih kandidatov. Letošnje leto sta bila možna zmagovalca tudi George M. Church in Feng Zhang za “metodo genskega urejevanja”, ki bi naj naredila nov korak v ponovnem pisanju genskega zapisa zavoljo čiščenja možnih genetskih napak. Po mnenju strokovnjakov pa bi nagrado lahko osvojili tudi Dennis Yuk-Ming Lo, odkritelj neinvazivnega testa za zgodnje odkrivanje Downovega sindroma na nerojenem otroku, ter Hiroshi Maeda in Yasuhiro Matsumara za odkritje zdravila proti raku.
Prejšnje leto pa so nagrado odnesli Tomas Lindahl, Paul Modrich in Aziz Sancar za odkritje “študije mehanizmov popravljanja deoksiribonukleinske kisline”. Razumevanje procesov, kako vse je mogoče popraviti poškodovano molekulo DNK – denimo izrezati njen okvarjeni odsek – je zato ključno tudi za razvoj učinkovitejšega zdravljenja rakavih celic in lajšanja tegob starosti.
K. Ž.