V cistercijanskem samostanu v Stični je danes potekal prvi simpozij Krščanskega foruma SDS z naslovom »Slovenci – Marijin narod«, pri katerem je sodelovala tudi Patricija Šulin, članica poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu. Na današnji dan pred stotimi leti je bilo namreč prvo prikazovanje Marije v Fatimi na Portugalskem, kjer se je Marija prikazala trem otrokom. Ob tem je dala naročilo posvetitve Rusije Njenemu Brezmadežnemu Srcu ter zadoščevanja za žalitve Boga. Na današnji dan je Fatimo sicer obiskal tudi papež Frančišek, ki je za blažena razglasil dva od treh fatimskih vidcev, in sicer Jacinto in Frančiška iz družine Marto.
Simpozij se je začel z mašo v opatovi kapeli, daroval jo je Janez Turinek, ki je obudil spomin na svoje romanje v Fatimo pred desetimi leti. Dogodek se je nadaljeval v Jegličevi dvorani, kjer je udeležence uvodoma nagovorila generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, ki je spomnila na duhovno temo, ki je zavladala v Sloveniji po osamosvojitvi.
Marijino srce bo zmagalo!
Kot prvi predavatelj je spregovoril zaslužni opat stiškega samostana pater Anton Nadrah, doktor teoloških znanosti in nekdanji profesor na ljubljanski teološki fakulteti, sicer pa tudi avtor številnih knjig, tudi o Fatimi. Nedavno je bil ob svoji osemdesetletnici tudi nagrajen s Ciril-Metodovim odličjem, kar je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Cerkev na Slovenskem.
Pater Nadrah je spregovoril o prelomnih časih, ko Bog posega v človeško zgodovino tudi na nadnaraven način, največkrat prav preko Marije, Jezusove matere. Prikazovanja v Fatimi so se začela v času prve svetovne vojne in vladavine prostozidarjev na Portugalskem, kjer je bila tedaj Cerkev hudo preganjana. Sporočila Marije v Fatimi so pokazala, da je rešitev za človeštvo spreobrnjenje ter posvetitev njenemu Brezmadežnemu Srcu, ki bo na koncu zmagalo. Prvo prikazovanje je bilo okoli poldneva, ko so v dolini Irija pri Fatimi pastirčki zagledali Marijo. Slednja jih je vprašala, ali so pripravljeni sprejeti trpljenje v zadoščevanje za grehe človeštva.
Drugo prikazovanje 13. junija je Marija vidkinji Luciji povedala, da želi na svetu vpeljati pobožnost Njenega Brezmadežnega srca. Najpomembnejše pa je bilo tretje prikazovanje 13. julija, ko je Marija napovedala, da bo naredila v oktobru istega leta (1917) čudež, ki mu bodo vsi verjeli.
V drugem delu svojega prispevka je pater Anton Nadrah opisal pobožnost češčenja Marijinega Brezmadežnega Srca in načine posvetitve. Kot pravi, je v drugem delu fatimske skrivnosti napoved druge svetovne vojne, do katere ne bi prišlo, če bi se ljudje spreobrnili. Tudi posvetitev Rusije Marijinemu Brezmadežnemu Srcu se je zgodila prepozno, šele leta 1984. Zato so se od tam, kot je napovedala Marija, razširile številne zmote in trpljenje.
Po razlagi vidkinje Lucije se je zmaga Marijinega Brezmadežnega Srca zgodila s koncem druge svetovne vojne. Tretja fatimska skrivnost pa se nanaša na trpljenje svetega očeta. Lucija jo je zapisala leta 1944, torej med drugo svetovno vojno, razodeta pa je bila šele leta 2000. Podlaga zanjo je bilo videnje angela, ki je z ognjenim mečem kazal proti planetu Zemlja in klical k pokori. Pastirčki iz Fatime so videli v belo oblečenega škofa (papeža) ter številne škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, ki so se vzpenjali h križu na gori. V osebi škofa v belem je bil prepoznan papež sv. Janez Pavel II., ki je bil 13. maja (!) 1981 ustreljen s strani atentatorja, papeža pa je pred gotovo smrtjo rešila Marijina nevidna roka, saj je krogla čudežno zgrešila srce. Leta 1984 je isti papež posvetil Rusijo Marijinemu Brezmadežnemu srcu, sledile so epohalne spremembe in razpad komunističnega imperija.
Pater Nadrah je tudi spomnil na še ostala Marijina naročila v letu 1917, takrat je pozvala k molitvi rožnega venca in za spreobrnjenje grešnikov, saj se jih veliko pogubi. Napovedala je tudi konec prve svetovne vojne in vrnitev vojakov domov. Predvsem je Marija prosila, naj ljudje ne žalijo več Boga. Jeseni 1917 se je zgodil tudi čudež s Soncem, ki mu niso mogli ugovarjati niti najostreje protiversko usmerjeni posamezniki.
Slovenci smo prvo knjigo o Fatimi dobili že leta 1942 (ob petindvajsetletnici prikazovanj) tistega leta je bila posvetitev sveta Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, ki jo je opravil papež Pij XII., na Slovenskem pa tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Kasneje je o Fatimi obširno pisal Ludvik Ceglar, ki je bral izvirne spise o Fatimi v portugalščini. Kasneje so izšli v slovenščini tudi spomini vidkinje Lucije, ki je dosegla visoko starost, medtem ko sta druga dva vidca Jacinta in Frančišek umrla že v otroških letih. Fatimsko naročilo je zelo navdušilo tudi dijaka Alojzija Grozdeta, ki je umrl kot mučenec komunistične revolucije. Ko so ga komunisti ujeli in nato mučili, je imel pri sebi tudi literaturo o Fatimi. Njegovi mučitelji so to literaturo smatrali kot politično, saj je govorila tudi o propadu ruskega komunizma. Alojzij Grozde je bil leta 2009 na evharističnem kongresu v Celju razglašen za blaženega.
Pater Nadrah je tudi spomnil na letošnjo 25-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji, ki jo je teolog in božji služabnik dr. Anton Strle označil za izjemno pomembno dejanje. Ta posvetitev je bila opravljena na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1992 (15. avgusta) in se vsako leto obnavlja. Slovenijo je doslej trikrat obiskal tudi originalni kip Fatimske Marije romarice, zadnji obisk je bil leta 2016 kot priprava na stoletnici prikazovanj v Fatimi. Ob 25. letnici slovenske osamosvojitve pa so slovenski škofje posvetili Slovenijo Jezusovemu in Marijinemu srcu.
Evrope brez krščanstva ne bi bilo
Kot druga je navzoče nagovorila evropska poslanka Patricija Šulin, sicer doma z Goriškega. Spregovorila je o nastanku Evropske unije, ki temelji na judovskih in krščanskih koreninah. V uvodu je povabila na tristoletnico kronanja Marijine podobe na Sveti gori na Goriškem. Spomnila je tudi na to, da je podoba enkrat celo izginila in bila nato vrnjena. Sveta gora oz. Skalnica je nekakšen svetilnik slovenstva v regiji, kjer v soseščini živijo še Italijani in Furlani.
V nadaljevanju je opozorila na očete združene Evrope, ki so bili zavedni kristjani in niso ustanovili EU zgolj zaradi ekonomije. Hoteli so odpraviti razloge za nastanek druge svetovne vojne. Temelji za EU so bili položeni z rimsko pogodbo pred 60 leti. Od leta 2004 je članica EU tudi Slovenija, ki je tri leta kasneje sprejela evro ter vstopila v schengenski sistem. Leta 2008 je Slovenija predsedovala EU, in sicer v času Janševe vlade.
Šulinova je spomnila tudi na brexit in njegove posledice, tudi finančne, saj je bila Velika Britanija doslej največji neto plačnik, takoj za Nemčijo. Trenutno pa čaka na vstop v EU pet kandidatk: Srbija, Črna gora, Makedonija, Albanija in Turčija. Kot najbolj pripravljena je trenutno Makedonija, ki je v času migrantskega vala ščitila schengensko mejo, čeprav sama ni članica EU. Od evropskih standardov pa se vse bolj oddaljuje Turčija, je opozorila evropska poslanka. Razmere so se zlasti poslabšale po lanskem spodletelem državnem udaru, ko se širijo kršitve človekovih pravic, referendum o predsedniškem sistemu je samo prilil olja na ogenj.
Evropska unija potrebuje prenovo, vendar pa morajo izvirni temelji ostati isti, je še spomnila Patricija Šulin. Spomnila je na pet možnih scenarijev, ki jih je nedavno predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ob tem je opozorila, da je Lizbonska pogodba okrepila vlogo evropskega parlamenta, nekatere države pa navijajo za Evropo več hitrosti. Trenutno Evropi primanjkuje predvsem učinkovito reševanje zdajšnjih problemov, med njimi je najbolj žgoča migrantska kriza.
V nadaljevanju je Šulinova opozorila, da je eden od ustanovnih očetov Evropske unije Robert Schuman tudi kandidat za razglasitev za svetnika. V svojih zapisih je namreč izražal potrebo po obnovitvi duše Evrope ter svojo krščansko prepričanje. Kot je ob 60-letnici EU dejal papež Frančišek, Evropska unija ni zgolj skupek pravil. Šulinova je tudi razložila nastanek evropske zastave, saj jo je zasnoval krščanski slikar, navdih pa je našel prav v Božji Materi Mariji, ki je v svetopisemski knjigi Razodetja opisana kot žena s krono iz dvanajstih zvezd. Preganjanje kristjanov pa je staro skoraj toliko kot krščanstvo samo, saj so že nekateri rimski cesarji preganjali krščanstvo, danes pa so najbolj preganjani kristjani na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Ob napadu na krščanske študente v Keniji je to dejanje posebej obsodil Evropski parlament. A tudi v EU krščanstvo ni varno pred preganjanjem. Zavedati pa se moramo, da Evropa temelji na judovsko-krščanskem, antičnem ter razsvetljensko-humanističnem izročilu.
Marija kot dopolnitev Božje dimenzije
Tretji po vrsti je udeležence simpozija nagovoril predsednik Zbora za republika, nekdanji poslanec, zdravnik in teolog France Cukjati, sicer tudi član izvršilnega odbora Krščanskega foruma SDS. V svojem nastopu se je vprašal, kako spregovoriti o Mariji nekomu, ki ne veruje. Kako povezati vero in konkretno življenje? Kot pravi, je človek bitje simbolov. Z nekim simbolom človek lahko osmišlja stvarnost, aplicira simbole na naslednje dogodke. V evropski miselnosti je princip moški – ženska najbolj razdelal Carl Gustav Jung (anima vs. animus). Pri moškem »anima« skrbi za žensko dimenzijo, ga združuje z notranjimi vrednotami. Ima vlogo posrednika in vodiča skozi notranji svet. Jung navaja štiri podobe »anime«: Eva (nagonsko biološki odnosi), Favustova Helena (romantično estetski nivo), Devica Marija (eros se dvigne v duhovno predanost) in Sapientia (modrost). Moški, ki »anime« ne išče, tudi ne bo dosegel modrosti. Modrost pa ni naučeno intelektualno znanje, temveč čutenje, ki dela človeka modrega. Naš pesnik France Prešeren je to razsežnost muze iskal v Primčevi Juliji. Podobno je v animusu, ki je v ženski, je dejal Cukjati, Tudi tam so štiri razsežnosti: Podoba fizične moči (postava), iniciativnost, spodobnost planiranja in delavnost; moč »besede« (pri profesorju ali duhovniku), utelešenost življenjskega smisla.
V nadaljevanju je Cukjati spomnil na svetopisemsko vrstico, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, kot moškega in ženskega. Oba principa skupaj nudita podobo Boga. Kaj pa vloga Marija? Kot pravi Cukjati, je slednja utelešenje božje »anime«. Marija ni predavala, ni učila, tudi ni trpela na križu, ampak v svoji notranjosti. Resnico je spoznavala prek čutenja. Če torej iščemo podobo Boga, moramo imeti pred seboj tudi Marijo. Med prvimi kristjani je bil moški princip celo v ozadju, saj se je prenašalo s prepričljivo vero. Zato je lahko učinkovito prodiralo v poganski svet. Šele kasneje se je moški princip prebujati skozi filozofijo, teologijo … Razsvetljenstvo pa je izrazito poudarilo moški princip, še bolj pa je dvajseto stoletje zavrglo ženski princip. Tudi zato je Marx lahko rekel, da je vera opij za ljudstvo. Po padcu komunizma se je to še bolj poudarilo. Seksualna revolucija je to pri ženskah še bolj poudarila. S to odsotnostjo je naša civilizacija usodno pohabljena. V politiki moški princip ukazuje, prepoveduje in kaznuje. Na tem je temeljil tudi komunizem. Zato revolucionarno pravo ni ščitilo človeka pred samovoljo oblasti, ampak je ščitila oblast pred samovoljo ljudi. Ženski princip pa vabi, zapeljuje, nagrajuje.
Gašper Blažič