Naša prečudovita podalpska država ima nešteto naravnih lepot in znamenitosti, ki nam jih lahko zavida marsikdo, a ne morejo nam zavidati neenakosti, ki vlada med slovenskim narodom. Prvo- in drugorazrednost med ljudstvom upravičeno vzbuja občutek nezadovoljstva, predvsem med tistimi, ki živijo na socialnem robu. Borčevsko pokojnino je leta 2004 namreč prejemalo 35.000 ljudi, kljub temu, da je bilo leta 1945 30.000 borcev. Sedaj to pokojnino prejema približno 12.000 državljanov, pri tem je le tretjina tistih, ki so bili neposredno udeleženi v boju, dve tretjini pa je svojcev pokojnih borcev. Kar pa je skregano z vsako zdravo logiko, pa je to, da je najmlajši prejemnik družinske borčevske pokojnine star le 22 let.
Štajerski tednik poroča, da je najstarejši prejemnik starostne borčevske pokojnine star 105, najmlajši pa 79 let. Najmlajši prejemnik borčevske invalidske pokojnine je star 85 let, najstarejši pa sto let. Najstarejši prejemnik vdovske borčevske pokojnine je star 110 let, povsem drugačna pa je slika, ko govorimo o starosti družinske borčevske pokojnine, najmlajši ima namreč komaj 22 let. Upravičenci družinskih pokojnin so otroci pokojnih borcev, od katerih sta dva stara med 30 in 40 let, 22 med 40 in 50 let, ostali pa so še starejši.
Nepregledno financiranje veteranskih organizacij
Največja opozicijska stranka SDS že dlje časa opozarja, da je financiranje veteranskih organizacij v Sloveniji zelo netransparentno in nepregledno, kljub temu pa vlada Mira Cerarja to vztrajno zavrača.
Spomnimo. Maja smo na našem portalu poročali o nujni seji, na kateri je Odbor DZ za obrambo pod vodstvom poslanca SDS Žana Mahniča razpravljal prav o tem. Na seji so bili navzoči tudi nekateri gostje, večinoma člani borčevskih organizacij. Najglasnejši med njimi je bil predsednik Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB Tit Turnšek. Temu je poslanec Franc Breznik v svojem govoru, ki se je nanašal na resnico o komunističnih zločinih, tako močno stopil na žulj, da je želel na seji besedo, čeprav kot gost do nje ni imel pravice. Ko ga je Mahnič ustavil in mu to pojasnil, je Turnšek povsem izgubil živce, preklinjal in grozil, zaradi česar je predsednik odbora za obrambo varnostnike pozval, da naj 78-letnika, ki je vpil, da so Breznik in njegovi v resnici “lažnivi ku**i”, odstranijo s seje.
Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB je lani prejela kar 534 tisoč evrov, Zveza veteranov vojne za Slovenijo pa 432 tisoč evrov. Znesek 196 tisoč evrov je prejela Zveza policijskih veteranskih društev Sever, vsa ostala društva skupaj pa so dobila manj kot 100 tisoč evrov. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), v katerega se je v zadnjem času včlanila velika večina braniteljev slovenske domovine v času osamosvojitvene vojne, je dobilo samo 96 tisoč evrov. Če poudarimo, da se VSO ne strinja z borci komunističnega režima iz prejšnjega sistema, ki poskušajo spremeniti zgodovino, ni presenetljivo, da jim je namenjena najnižja finančna podpora.
Pomemben korak k zagotovitvi stabilnega pokojninskega sistema je bil narejen leta 2012, potrebna bo prilagoditev
Evropska poslanka Romana Tomc je prepričana, da je dober pokojninski sistem eden od najpomembnejših temeljev, na katerem sloni socialna država: “Upokojenci predstavljajo pomemben del naše družbe in nujno je, da so njihove pokojnine dovolj visoke, da lahko živijo dostojno življenje. Pokojninski sistem je treba prilagoditi na način, da bo vzdržen in da bo ustrezal razmeram, v katerih živimo. Trenutni sistem nam tega žal ne omogoča in zato kliče po prenovi. Majhen, a pomemben korak k zagotovitvi stabilnega pokojninskega sistema je bil narejen leta 2012, ko je bila sprejeta pokojninska reforma, ki danes omogoča vzdržnost sistema do leta 2020.”
Prava rast pokojnin le v času prve vlade Janeza Janše
Kot lahko vidimo, statistični podatki kažejo, da se položaj upokojencev vedno bolj slabša. Veliko Slovenk in Slovencev namreč živi na pragu revščine, kar je daleč od dostojnega življenja. Dejstvo je, da z minimalnim usklajevanjem in rastjo pokojnin ne bomo dosegli želenega rezultata, saj socialni položaj večine ne bo bistveno boljši. Populistični ukrepi v obliki enkratnih dodatkov prispevajo k uničenju sistema in k ustvarjanju nepravičnosti. Na to problematiko je opozorila tudi Tomčeva, ki je poudarila, da so v času vlade Janeza Janše, natančneje leta 2005, pokojnine začele rasti skladno z rastjo plač. Poznejše vlade pa so usklajevanje znižale na minimalne zneske, kar je resnično zaskrbljujoče.
Vlada Mira Cerarja bi se morala zavedati, da ima odgovornost za to, da najde potrebne rešitve, da se slovenski upokojenci ne bodo počutili kot drugorazredni državljani. Povsem nesprejemljivo je, da nekdo, ki je celo življenje trdo delal, koleba med tem, ali si lahko privošči mleko ali sladkor, na drugi strani pa prvorazredni (med njimi tudi migrant Ahmad) uživajo na račun radodarnosti države. To je (danes) Slovenija.
N. Ž.