Tranzicijska levica se od protestov nizozemskih kmetov očitno ni naučila ničesar. Ti so liberalnemu in klimatsko pravičnemu premierju Marku Rutteju izstavili visok račun na lokalnih volitvah. Zmagovalna je stranka oz. gibanje kmetov in državljanov. Za kmečki revolt očitno prosi tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Kmetom še pred sprejemom nevladnikov s področja kmetijstva sporoča, nekako v slogu njenega nekdanjega šefa Darka Horvata, naj se znajdejo, ker so klimatske spremembe pač resničnost.
“Kmetje se morajo zavedati, da klasična živinoreja in poljedelstvo na dolgi rok nista več vzdržna. Segrevanje našega planeta je katastrofa. Prehajamo iz ene skrajnosti v drugo, iz poplav v čiste suše. Slovenija ni več osamljen otok v oceanu, na katerem bi vsi lahko mislili, da se nam ne more nič zgoditi. Narava nam že kaže zobe. In tudi kmetje se bodo morali prilagajati novim, morda zanje trenutno krutim realnostim,” je povedala za STA. Kaj si o klimatsko pravični politiki mislijo predstavniki kmetov, je na novinarski konferenci povedal predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved: “Bili smo žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov”.
V četrtek bodo v predsedniški palači spregovorili predstavniki in predstavnice Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine in Zveze kmetic Slovenije. S predstavniki kmetstva se sicer delno strinja, saj slovenski kmeti v primerjavi s francoskimi ali nemškimi, bistveno manj onesnažujejo okolje, a bodo kljub temu podvrženi istim regulativam, zaradi česar preprosto ne bodo več konkurenčni. “Tu so mogoče te evropske politike malce nedosledne,” ocenjuje predsednica države, a hkrati dodaja “morali bomo nekaj narediti. Če humusa ni, zemlja postane prah. In kmetje bodo morali dati svoj kamenček v ta mozaik, marsikakšen ukrep jim ne bo všeč, saj tudi nam ni, ampak prilagoditve bodo nujne in uspeli bodo tisti, ki bodo v prilagoditvah dovolj hitri.”
Darko Horvat se je prilagodil zelo hitro
Predsednica države ima prav gotovo prav, da so časi velikih družbenih sprememb ali pa vsaj bistvenih sprememb področnih zakonodaj travmatični, a hkrati tudi velika priložnost za tiste, ki so v svojih prilagoditvah “dovolj hitri”. Težko se je znebiti vtisa, da se je predsednica države lekcija naučila, ko je službovala pri zloglasnem pidovskem baronu in verjetno edinemu resničnemu tranzicijskemu oligarhu Darku Horvatu. Ta je nestabilno okolje po osamosvojitvi izkoristil tako, da se je izredno obogatil, nato pa se izselil iz Slovenije, ko se je hišica iz kart začela sesuvati. Raziskovalec vzporednega mehanizma je njegov poslovni model opisal tako: “Podjetje na dnu verige si je izposodilo denar in ga potem posredovalo navzgor po mreži oziroma lastniški strukturi. Bistveno pri tem je bilo, da je tak tok denarja hitro prišel do davčne oaze, kjer se je celotna transakcija učinkovito prekrila, od tam pa je bežal naprej po desetinah podjetij, ki jih je Horvat s sodelavci generiral na dnevni osnovi. /…/ Tako so s časom praktično vsi izgubili sled za denarjem, ki so mu ga posojali, živeli pa so v iluziji, da so vsa zavarovanja za kredite ustrezna. Pa seveda niso bila, in kot je to v navadi v banksterskih poslih, včasih zavarovanj sploh ni bilo.”
Spomnimo, tako predsednica države kot tudi njen soprog Aleš Musar sta bila v letih 2001 do 2003 zaposlena v Aktivi Group, ki jo je vodil ravno Darko Horvat. Takrat še Nataša Pirc je bila zaposlena kot tiskovna predstavnica, potem ko je zapustila komercialno televizijo POP TV. Njen mož Aleš Musar je bil tedaj v Aktivi projektni vodja. O svojem nekdanjem šefu Horvatu je znala v preteklosti povedati naslednje: “Predsednik uprave Aktiva Group je finančni genij in je naredil to, kar je naredil. Mislim, da je prav, da se začnemo tudi v Sloveniji zavedati, da bogati ljudje obstajajo in tudi morajo obstajati.”
Trdi kruh slovenskega kmetstva
Priporočila predsednice države delujejo še toliko bolj “gluhonemo”, če upoštevamo, kako slovenski kmeti že dolga leta opozarjajo, da so na prihodkovnem dnu prehrambene verige. Žveglič, predsednik KGZ, je pred časom v zvezi z vladnim ukrepom spremljanja cen živil v trgovini za naš medij komentiral: “Nek trgovec ima lahko na primer nizko ceno, ampak to je lahko prišlo na račun tega, da je za vrat stisnil živilskopredelovalno industrijo, ta pa je nato stisnila kmeta, trgovec pa je pri tem še vedno lahko obdržal visoko maržo. Ta ukrep torej ne pomeni nič. Potrebno je narediti celoten pregled cen in koliko h ceni prispevajo posamezni deležniki v verigi. Kmetje kot najšibkejši člen v verigi od vlade pričakujemo, da nas zaščiti.”
Kmete trenutno najbolj pestijo sporni okoljski ukrepi, ki jih prinaša evropska direktiva. V KGZ zahtevajo, da nove “okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja” in da se v območjih Natura 2000 obdelava površin nadaljuje pod režimom za leto 2023. Sporni ukrepi so bili v začetku aprila predmet pogajanj med predstavniki kmetov in vlado. Na pogajanjih 3. aprila je bilo sklenjeno, da se protesti kmetov zamrznejo za tri tedne, nato pa obnovijo, če jim vlada ne bo prišla nasproti.
Kako je bil videti prvi kmečki shod, lahko preberete – TUKAJ.
Gal Kovač