Predsednik vlade Marjan Šarec se je tudi na lestvici POP TV znašel na vrhu, pri čemer mu sledita predsednik Borut Pahor in evroposlanka Tanja Fajon. A največja presenečenja se šele začnejo: na četrto mesto se je uvrstil kar radikalec Milan Brglez, na peto pa kljub propadajočemu zdravstvenemu sistemu minister Aleš Šabeder. Prva predstavnica največje parlamentarne stranke SDS, Romana Tomc, se je znašla šele na devetem mestu lestvice, anketa pa je namerila tudi zavidljivo oceno uspešnosti “dela” vlade, pa čeprav ta dejansko nič ne dela. Zanimiva je tudi podpora parlamentarnim strankam, kamor naj bi se na vrh po treh zaporednih porazih uvrstila LMŠ. Glede anket smo že pred tednom za mnenje vprašali ugledne poznavalce in analitike Mira Petka, Matevža Tomšiča in Miloša Čiriča. “Ne gre za objektiven instrument detektiranja dejanskega stanja,” meni Tomšič, da ankete ne merijo resnične priljubljenosti, pač pa ustvarjajo priljubljenost posameznih politikov, pa je rezultate POP TV komentiral Petek.
Po tem, ko je pred dvema tednoma s svojo lestvico priljubljenosti, ki po mnenju mnogih ne odseva realnega stanja razburila RTV Slovenije, je to storila še televizija POP TV. Tudi glede na njihovo anketo, ki jo je izvedla Mediana, naj bi bil na vrhu lestvice priljubljenosti predsednik vlade Marjan Šarec, ki si je, kot so pojasnili “z avtoritarnim in samovoljnim kadrovanjem kariernega diplomata za slovenskega člana evropske komisije spet pridobil nekaj političnih točk in se znova zavihtel na vrh lestvice najbolj priljubljenih politikov.” Na drugem mestu je predsednik republike Borut Pahor, na tretjem mestu pa zloglasna levičarska evropska poslanka Tanja Fajon. Da je prišla “šele” na tretje mesto se pri POP TV niso mogli načuditi, poudarili so, da je med slovenskimi volivci “bolj cenjena in prepoznavna političarka” kot Janez Lenarčič, na račun katerega naj bi si Šarec ta mesec zaslužil pozicijo na vrhu lestvice.
Prva predstavnica največje parlamentarne stranke na lestvici šele na devetem mestu
A prava presenečenja sledijo v nadaljevanju lestvice. Na četrtem mestu se je znašel kar radikalni evropski poslanec Milan Brglez. Da imajo tako skrajne ideje podpornike tudi v Sloveniji je znano, a da se je z njimi mogoče zavihteti na četrto mesto, sproža resne pomisleke o metodologiji vzorčenja s strani Mediane. To, da se je kljub nadaljevanju razpadanja zdravstvenega sistema uspel na peto mesto uvrstiti minister pristojen za to področje Aleš Šabeder pa bi pri marsikomu vzbudilo pomislek, če so anketiranci morda razumeli, da ocenjujejo nepriljubljenost. Sledita vodja Nove Slovenije – krščanskih demokratov Matej Tonin in evropska poslanka Ljudmila Novak ter predsednik Državnega zbora Dejan Židan. Prva predstavnica Slovenske demokratske stranke, ki je tudi največja parlamentarna stranka, poleg tega pa je na nedavnih evropskih volitvah prepričljivo zmagala, se je uvrstila šele na deveto mesto. To je priljubljena evropska poslanka Romana Tomc, na desetem mestu pa je evropska poslanka LMŠ Irena Joveva.
Delo vlade kot uspešno ocenjuje 57,1 odstotka vprašanih, a vlada sploh ne dela!
Prav zabavno je tudi nadaljevanje lestvice tega pajdaško kapitalističnega TV programa, na 11. mestu glede na “ocene politikov” se je namreč uvrstil Janez Lenarčič, ki pa sploh (še) ni politik, pač pa je uradnik. Vsaj tako pravi zase. Predsednik SDS Janez Janša se je uvrstil šele na 18. mesto, praktično za vsemi voditelji manjših in celo potopljenih strank. Tudi anketa Mediane ne odraža dejstva, da je bila na vseh zadnjih treh volitvah stranka LMŠ, v skladu ali pa v nasprotju s pričakovanji, poražena. Pripisuje ji namreč najvišjo podporo, tesno zanjo pa je SDS, ki je na zadnjih treh zaporednih volitvah (parlamentarnih, lokalnih in evropskih) prepričljivo zmagala.
Bizarno je tudi da “delo” vlade ocenjuje kot uspešno kar 57,1 odstotka vprašanih, saj vlada bolj malo, če sploh, dela. Na vidiku namreč ni niti davčne reforme, niti reforme zdravstva, da o pokojninski reformi ne sploh ne sanjamo. Prav tako fiskalni svet redno opozarja vlado, da je proračun v neskladju s fiskalnim pravilom.
A vse skupaj se poveže v smiselno celoto, če upoštevamo tesno povezanost med stranko LMŠ in pajdaško kapitalističnim POP TV, za katerega operaterji od vsakega naročnika televizije odvajajo neizogiben prispevek, pa če programe gledamo ali ne. Država pri tem ne ukrepa, kako objektivna pri svojem delu je Mediana pa je postalo jasno februarja, ko je lastnica te družbe Janja Božič Marolt za Delo izjavila sledeče: “Marjan Šarec je v slovenski politiki to, kar je Luka Dončić v košarki!”
Glavni režimski mediji v državi imajo velik vpliv na politbarometer
Za komentar glede lestvic priljubljenosti politikov smo že prejšnji teden prosili poznavalca Mira Petka, dolgoletnega novinarja in pozneje tudi predstavnika za odnose z javnostjo pri največji parlamentarni stranki SDS, ki je poudaril, da te ne merijo resnične priljubljenosti, pač pa ustvarjajo priljubljenost posameznih politikov: “To dokazujejo vse lestvice, kjer se na vrhu pojavljajo politiki, kot sta na primer Violeta Bulc ali pa Janez Potočnik, ki sploh niso prisotni v slovenskem političnem življenju in medijskem prostoru. V bistvu so te lestvice na eni strani namenjene ustvarjanju določenih politikov in določenih političnih opcij, predvsem pa na drugi strani kot medijska zanimivost. Ljudje namreč radi berejo, primerjajo in rangirajo ljudi. V medijskem prostoru je to precej brano.” Kot je še omenil Petek, številni izjavljajo, da anketarji agencij za merjenje javnega mnenja, kot sta na primer Ninamedia ali Mediana, pogosto anketirancem sugerirajo odgovore, tako da ankete nikakor ne predstavljajo realne slike dela posameznih politikov in njihove priljubljenosti.
Petek je še izrazil opažanje, da je stranka SDS po vseh javnomnenjskih raziskavah v samem vrhu, pred državnozborskimi volitvami je bila 24 mesecev v vrhu, “po drugi strani pa se predsednik te stranke Janez Janša uvrsti na to lestvico vsake toliko časa, že naslednji mesec pa ga izbrišejo z lestvice. Že sam razkorak med priljubljenostjo stranke in njenega predsednika kaže na nek izraziti defekt v merjenju te popularnosti oziroma priljubljenosti posameznih politikov”. Kot še ocenjuje, imajo velik vpliv pri priljubljenosti politikov tudi mainstream mediji, kot so Delo, RTV Slovenija in POP TV.
Stranka LMŠ, ki ni bila prva niti na enih volitvah, je v nekaterih anketah še vedno na prvem mestu
Za komentar smo prosili tudi profesorja dr. Matevža Tomšiča, predsednika Združenja novinarjev in publicistov, ki nam je povedal, da se posamezne ankete javnega mnenja se razlikujejo, tako da so posplošitve vsaj do neke mere problematične oziroma nehvaležne. “Zaznati pa je recimo pri merjenju javnega mnenja kar nekaj takšnih nenavadnosti. Ena je, da je stranka aktualnega premierja Šarca do zdaj izgubila vse volitve oziroma na nobenih volitvah do zdaj ni dosegla relativne večine. Tako na državnozborskih volitvah kot na lanskih lokalnih volitvah pa tudi na letošnjih evropskih volitvah ni bila prva. Na nacionalnih volitvah je bila druga, na evropskih celo tretja, a je po nekaterih najbolj promoviranih raziskavah javnega mnenja še vedno na prvem mestu.”
Drug problem je po njegovih besedah to, da “je stranka SDS v zadnjih desetih letih večinoma na prvem mestu, a so politiki drugih manjših strank na višjih mestih na lestvicah priljubljenosti. Imamo tudi razne politike, o katerih ljudje zelo malo vedo, kot je na primer evropska komisarka Violeta Bulc, pa je ves čas zelo visoko. Izpade, da bolj kot si neprepoznaven, višje kotiraš”. Glede tega opozarja tudi, da so nekateri radikalno levi politiki deležni precejšnje medijske promocije, mediji jih pri svojem poročanju postavljajo v ospredje in o njihovem delu poročajo nekritično. Tudi to se pozna na njihovi priljubljenosti. SDS-ove najbolj priljubljene poslance, kot sta Vipavka Eva Irgl in Ljubljančan dr. Anže Logar, pa se preprosto ignorira. Manj ljudje o njiju govorijo in vedo, manj sta nevarna tistim na levi. Glede odnosa med priljubljenostjo politikov in merjenjem javnega mnenja je Tomšič povedal: “Seveda je to dvoje med seboj povezano, tudi izraz merjenje javnega mnenja je lahko problematičen. Konec koncev, to, kar ankete zaznajo, so tudi vtisi, ki jih ljudje dobijo o političnih strankah in so v veliki meri povezani s tem, kako mediji o njih poročajo. Ne gre za objektiven instrument detektiranja dejanskega stanja.”
Poleg anket Šarcu pomagajo tudi mediji, nekateri so postali propagandni servis LMŠ
Na Nova24TV smo poročali že tudi, da se Šarec precej zanaša na podporo medijev, ki v Sloveniji ne delujejo kot četrta veja oblasti, pač pa kot vladni propagandni stroj. Do vloge medijev je bil v zvezi s tem takrat kritičen politični analitik Miloš Čirič, ki je delovanje RTV Slovenija komentiral sledeče: “RTV postaja popolnoma neprikrito ideološko levi medij, gredo se kulturni boj.” To je predvsem sporno, ker smo ta medij prisiljeni financirati plačniki RTV-prispevka. Splošneje je Čirič še ocenil, da je dobro, da je vlada nekoliko razbremenila plače, “kar je ljudem omogočilo, da zadihajo. A to nam še zmeraj ne pomaga, saj nimamo jasne politike, ne vemo, česa si želimo. Vodijo nas politiki, ki razmišljajo, kaj je priljubljeno, in ne državniki, ki bi razmišljali o tem, kaj je za nas dobro. Šarec je dober politik, ni pa državnik.”
Rok Krajnc