Grška ministrica za kulturo Lina Mendoni je Netflixovo serijo o Aleksandru Velikem kritizirala kot “nizkokakovostno fikcijo”, ki ne predstavlja zgodovinskih dejstev. To je že drugič, da je Netflixov dokumentarec o starogrških temah razjezil gledalce zaradi izkrivljanja resnice in zgodovinskih dejstev. Lani je bil številnih kritik deležen tudi film o Kleopatri, ki je bila v filmu prikazana kot temnopolta kljub dejstvu, da je bila prava zgodovinska osebnost Kleopatra grškega rodu.
Kultura prebujenstva še vedno vztrajno posiljuje na vseh področjih, tudi na filmskem. Večina novih serij in filmov v zadnjih letih je postala “politično korektna”, zato se številnih pritožujejo nad slabo kakovostjo samih filmov, pomanjkanjem komičnosti, še večji problem pa je izkrivljanje zgodovinskih dejstev, kot je to zaslediti v novi seriji o Aleksandru Velikem.
Komentar Line Mendoni o temi Alexander: The Making of a God prihaja sredi besa zaradi prikazanega romantičnega razmerja med Aleksandrom Velikim in njegovim zaupnikom in prijateljem Hephaestionom v seriji. V Grčiji je mnenjski članek v Eleftheros Typos označil kot “izkrivljanje resnice” in okrivil film Oliverja Stona Alexander iz leta 2004, da je začel “propagandno kampanjo o Aleksandrovi homoseksualnosti”, poroča Greek Reporter.
8 minutes into the new Alexander the Great Netflix series and they already managed to make him gay pic.twitter.com/ebC0auclaC
— Trust Fund Terry (@trustfundterry) February 2, 2024
Serija, polna netočnosti, kaže na površnost in revščino
Dimitris Natsiou, predsednik krščanske pravoslavne, desne politične stranke Niki, je serijo označil za “obžalovanja vredno, nesprejemljivo in nezgodovinsko” in dejal, da je njen cilj “podzavestno posredovati idejo, da je bila homoseksualnost sprejemljiva v starih časih”. Na vprašanje v parlamentu o predstavi Natsiouja je Mendoni dejal, da je “polna zgodovinskih netočnosti, dokazuje režiserjevo površnost in skromen scenarij”. O prikazu odnosa med Aleksandrom in Hefestionom v oddaji je Mendoni pojasnila, da v zgodovinskih virih ni omenjeno, da bi presegal meje prijateljstva, kot ga je definiral Aristotel.
Mendoni je ob tem poudarila, da je bil koncept ljubezni v antiki širok in večdimenzionalen in da praks ali oseb, ki so delovale pred 2300 leti ne moremo razlagati z lastnimi merili, normami in predpostavkami. “Aleksander Veliki v 2300 letih nikoli ni potreboval in tudi zdaj ne potrebuje posredovanja katerega koli nenaročenega zaščitnika njegovega zgodovinskega spomina ali še več, njegove osebnosti in moralnega položaja.”
Ko je Aleksander III. Makedonski umrl v Babilonu, star komaj 32 let, je vladal ozemlju, ki je obsegalo tri celine in obsegalo skoraj 5 milijonov kvadratnih kilometrov. Ne samo, da je bil kralj svoje rodne Makedonije, bil je tudi vladar Grkov, kralj Perzije in celo egiptovski faraon. Ali si je torej zaslužil naziv Aleksander Veliki? Vsekakor.
Ko je Natsiou vprašal, ali bo vlada ukrepala proti Netflixu, je Mendoni dejala, da bi bila taka poteza protiustavna. Grška ustava ščiti svobodo umetnosti že od začetka 19. stoletja.
Tanja Brkić