Poslanka SDS mag. Karmen Furman je na Vlado Republike Slovenije naslovila poslansko vprašanje v povezavi s financiranjem nevladnih organizacij, ki v veliki meri temelji na javnih sredstvih. Zanima jo, ali ministrstvo, pristojno za nevladne organizacije, nadzira porabo denarja in če da, na kakšen način se kontrolira poraba dodeljenih sredstev ter ali se nadzira tudi izpolnjevanje ciljev po posameznih projektih oziroma vsebina izvajanja posameznih projektov in na kakšen način.
Potem ko se je izkazalo, da nekatere slovenske nevladne organizacije aktivno pomagajo ilegalnim migrantom pri nedovoljenih prehodih meje ter jim celo dajejo navodila, kako zlorabiti sistem mednarodne zaščite, se vrstijo pozivi k njihovemu smotrnejšemu financiranju s strani države. Prav v povezavi s financiranjem nevladnih organizacij je poslanka SDS mag. Karmen Furman na Vlado Republike Slovenije pod vodstvom Marjana Šarca naslovila tudi svoje najnovejše pisno poslansko vprašanje.
Furmanova poudarja, da je bilo v medijih mogoče zaslediti, da je v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen javni razpis za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij v obdobju med letoma 2019 in 2023. Predvideni znesek za to obdobje znaša skoraj 5,726 milijona evrov, pri čemer naj bi bil glavni namen razpisa krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij za zagovorništvo, za njihov organizacijski razvoj ter izvajanje javnih storitev.
Delež javnih sredstev, ki jih prejmejo nevladne organizacije, se vseskozi povečuje
Poslanka SDS pri tem opozarja, da se delež javnih sredstev, ki jih prejmejo nevladne organizacije, vseskozi povečuje. Leta 2003 so tako na primer prejele 166,76 milijona evrov javnih sredstev, leta 2018 pa skoraj še enkrat več, in sicer 333,15 milijona evrov. Od tega so, kot poudarja Furmanova in je razvidno tudi s spletne strani njihove krovne organizacije CNVOS, 311,41 milijona evrov prejele od neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, kot so ministrstva, občine, javne agencije in zavodi, 21,74 milijona evrov pa od Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) ter Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). 68,14 odstotka vseh javnih sredstev so pri tem prejele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2018 uspelo pridobiti nekaj manj kot 16 tisoč nevladnim organizacijam.
V pisnem poslanskem vprašanju Furmanova Vlado Republike Slovenije sprašuje:
1. Kakšni so kriteriji na javnem razpisu za podporno okolje za razvoj nevladnih organizacij v obdobju 2019–2023 in kakšni so bili kriteriji v predhodnih razpisih?
2. Ali ministrstvo kontrolira porabo denarja in če da, na kakšen način se kontrolira poraba dodeljenih sredstev (projekti, obdobje …)?
3. Ali se kontrolira tudi izpolnjevanje ciljev po posameznih projektih oziroma vsebina izvajanja posameznih projektov ter na kakšen način?
4. Kakšni so ukrepi, če nevladne organizacije ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu z razpisnimi pogoji oziroma cilji ter kakšni so ukrepi v primeru kršitev zakonodaje?
5. Kakšno je vaše stališče v zvezi s sistemskim financiranjem nevladnih organizacij?
6. Kakšno je vaše stališče do priporočila revizorja, da “je potrebno v razpisu postaviti le manjše število ključnih strateških ciljev ter mreži omogočiti več manevrskega prostora, da si sama zastavi nekatere cilje, kazalnike učinkov in kazalnike rezultata, nato pa redno (npr. na vsake dve leti) ovrednotiti njihove dosežke za uporabnike (outcomes) in širše družbene vplive (impacts). To bi prispevalo tudi k administrativni razbremenitvi izvajalcev JR“?
Rajko Golob