Tako je Janez Janša, predsednik SDS, na Twitterju pospremil objavo spletne Demokracije o tem, da Kučanovi baronici Romana Pajenk in Milana Lah ostajata še naprej nedolžni, saj je Višje sodišče v Mariboru razveljavilo sodbo mariborskega prvostopenjskega sodišča, na podlagi katere sta bili obsojeni vsaka na eno leto in enajst mesecev zaporne kazni.
Slovenska “banksterska mafija” spet odpira šampanjce. Razvpita predsednica uprave Probanke Romana Pajenk in takratna članica uprave Milana Lah sta nedolžni, v Sloveniji pa smo dobili še en dokaz, da so najvišji člani Kučanovega klana preprosto nedotakljivi, čeprav so potopili slovenski bančni sistem, ki smo ga nato z milijardami evrov dokapitalizacije reševali vsi državljani. In to še vedno odplačujemo tudi prek obresti, ki jih je Bratuškova najela za to sanacijo.
Hišna bančnica globoke države
Romana Pajenk, ustanovna članica Kučanovega Foruma 21 in hišna bančnica globoke države, je bila na prvostopenjskem sodišču obsojena zaradi poslovne goljufije. Sodišče jo je po dolgotrajnem postopku obsodilo na leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni. Pajenkova je bila tudi dolgoletna predsednica hišne banke Foruma 21, to je zasebne Probanke, ki so jo po hitrem postopku najprej prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), nato pa je šla v nadzorovano likvidacijo. Za Probanko, podobno kot za Factor banko, je v okviru dokapitalizacije državnih bank konec leta 2013 poskrbela takratna predsednica vlade Alenka Bratušek. Dejstvo pa je, da sta bili obe banki v zasebni lasti in kot takšni jih Bratuškova sploh ne bi smela reševati v breme davkoplačevalcev. Ampak njej je bilo takrat dovoljeno vse, samo da je reševala tajkunske kredite in Kučanove ljudi.
Na zatožno klop že leta 2014, konca še ni videti
Pajenkova in Lahova sta prvič sedli na zatožno klop pred skoraj petimi leti. Tožilstvo jima je očitalo zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti. Po več kot letu dni premora pa je tožilec obtožnico spremenil v kaznivo dejanje poslovne goljufije, za katero je zagrožena še višja kazen, in sicer od enega do deset let zapora. Kdaj se bo to končalo, če se sploh bo, pa je veliko vprašanje.
Sodni senat mariborskega prvostopenjskega sodišča pod vodstvom Tanje Rot je januarja letos presodil, da sta nekdanji članici uprave podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca, tudi dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je banka leta 2011 tudi s pomočjo njunega denarja skušala odpraviti kapitalsko neustreznost. Sodišče jima je izreklo pogojno zaporno kazen s preskusno dobo štirih let, čeprav je Specializirano državno tožilstvo za vsako predlagalo štiri leta zapora. Tožilec Luka Moljk je po prvostopenjski sodbi napovedal pritožbo, na obsodilno sodbo pa se je pritožila tudi obramba.
Po pritožbi je mariborsko višje sodišče primer obravnavalo oktobra letos. Na pritožbeni seji sta bili navzoči tudi Pajenkova in Lahova. Nekdanja prva dama mariborske banke je v čustvenem nagovoru zatrdila, da poslovne goljufije ni zakrivila, in znova skušala prepričati sodišče, da je Banka Slovenije Probanko pred nekaj leti povsem neupravičeno poslala v nadzorovano likvidacijo. Obramba je v pritožbi navajala različne pritožbene razloge, predvsem glede odločanja o kazenski sankciji, pa tudi sicer je bil ves postopek po njihovem obremenjen s hudimi procesnimi kršitvami. Med drugim so zatrjevali, da obtožnica nikoli ni bila pravnomočna, prvostopenjsko sodišče pa naj v spisani sodbi sploh ne bi bilo ocenilo nekaterih dokazov, ki jih je obramba sicer na procesu izvedla.
Dami sta takšno odločitev sodišča pričakovali
Na mariborskem sodišču so zdaj za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da so višji sodniki v obširni obrazložitvi med drugim pritrdili pritožbenim navedbam zagovornikov Pajenkove in Lahove, da je v obrazložitvi sodbe opisani eventualni naklep v nasprotju z vsebino izreka sodbe. Odvetnik Lahove je še dejal, da je višje sodišče precenilo, da se sodišče na prvi stopnji ni zadostno ukvarjalo z nekaterimi vprašanji, ki jih je izpostavljala obramba, zaradi česar je po njihovem mnenju vsaj vprašljiv obstoj naklepa kot ključnega elementa očitanih kaznivih dejanj. Nasploh pa sta Pajenkova in Lahova pričakovali takšno odločitev višjega sodišča.
Zdaj se tudi še ne ve, kdaj se bo začelo vnovično sojenje. Prvostopenjsko sodišče naj bi v ponovljenem sojenju moralo pozorneje oceniti izvedene dokaze obrambe, o katerih v razveljavljeni sodni ni sprejelo stališča. To nakazuje, da se bodo stvari še zelo zapletale.
Vplivni člani globoke države nedotakljivi
Primer pa kaže, da se je še enkrat dokazalo, da so vsi vplivni člani globoke države nedotakljivi. Ob vsem tem lahko izpeljemo ugotovitev, da slovensko sodstvo preprosto ni sposobno obsoditi bančnih kriminalcev, še posebej če imajo ti pravo zaledje.
Romano Pajenk je prvi razkrinkal poslanec Slovenske demokratske stranke Anže Logar, ki je v prejšnjem sklicu DZ vodil parlamentarno komisijo, ki je preiskovala zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Znano je sicer, da je Pajenkova v času vodenja Probanke obilno sodelovala s svojim bratom Tomažem Ročnikom. Ali kot je na Twitterju zapisal eden od njegovih sošolcev: Ročnik je bil neznan, ko je njegova sestra postala solastnica in predsednica uprave Probanke, pa je imel naenkrat toliko podjetij, da še sam ni vedel, katera in koliko jih je. Vse to pa je bilo izdatno podprto z denarjem iz Probanke. Pajenkova je med pričanjem pred Logarjevo parlamentarno komisijo, ki je preiskovala zlorabe v bančnem sistemu, zatrjevala, da o bratovih poslih in o posojilih, ki jih je najemal v tej banki, ne ve ničesar. Predsednik komisije Anže Logar je takrat dejal, da ima komisija neizpodbitne dokaze, da je Romana Pajenk lagala.
Sporni posli pri nakupu zemljišča na Rabu
Romana Pajenk je po dostopnih podatkih sodelovala tudi v spornem poslu nakupa zemljišča na Rabu. V tem počitniškem mestu se je srečala tudi s predsednikom Foruma 21 in zadnjim predsednikom Komunistične zveze Slovenije Milanom Kučanom. Kot predsednica uprave Probanke si je namreč privoščila nakup zemljišča na Rabu, do katerega je prišla tako, da ga je najela in prodala sama sebi. Probanka Leasing Rijeka, hčerinska družba Probanke, je marca 2006 na otoku Rab od Marije Žigo kupila dve parceli (skupaj 1.110 kvadratnih metrov), ki sta bili označeni kot vinograd (danes kot pašnik), in 100 kvadratnih metrov poti, ki je služila kot služnostna pot od leta 1977. Zanjo je Probanka Leasing odštela 230.000 evrov. Koliko je Pajenkova plačala za to, ni znano.
Ena od najbolj odgovornih za slovensko bančno luknjo
Spomnimo. Romano Pajenk so slovenski režimski mediji predstavljali kot eno vidnejših oseb slovenskega bančništva in gospodarstva. Resnica pa je bistveno bolj kruta, kot so jo predstavljali slovenski javnosti. Hišna bančnica globoke države je kot predsednica Probanke delila kredite Kučanovi eliti, veselje pa je trajalo tako dolgo, dokler ni udarila svetovna finančna kriza. S tem se je zaprla tudi pipica Probanke, ki je zaradi napačnih odločitev Pajenkove končala v načrtovani likvidaciji. Slovenska sodišča pa jo še naprej ščitijo, zelo prizanesljiva pa so tudi v postopkih sojenja.
Z bratom sta bila “alfa in omega”
Kučanova Romana Pajenk je bila ustanoviteljica Avtotehne, d. o. o., in Probanke ter družbe Profectus, d. o. o., ki je v stečaju. Nato je sedela v naslednjih nadzornih svetih družb: Avtotehna, Profectus, Združenje bank Slovenije – GIZ Ljubljana, Poslovna šola IEDC z Bleda, ki jo vodi Danica Purg, in Trimo Trebnje, ko ga je vodila še Tatjana Fink, še ena od članic Kučanovega Foruma 21, ki je podjetje s poskusom menedžerskega lastninjenja spravila na kolena, potem pa je pristalo v tuji lasti. Primož Ročnik, brat Romane Pajenk, je bil ustanovitelj in zastopnik številnih podjetij. Njihovo število je v spletni bazi Erar napisano na kar štirih straneh. Vsaj dve podjetji, ki ju je ustanovil, sta danes v stečaju. To sta Fraktal – Consulting in IGEM. V številnih pa je stečaj že končan.
Vida Kocjan