Novela zakona o zavodih je sprožila burne odzive. Novostim namreč nasprotujejo občinska združenja, številni sindikati, nevladne organizacije, o zakonu pa nimajo enotnega mnenja niti stranke vladajoče koalicije. Pojavlja se vprašanje, ali so imeli ob pripravi novele zakona o javnih zavodih v Gibanju Svoboda, ki edini podpirajo novelo, v mislih željo predvsem po kadrovskih menjavah v zdravstvenih domovih in zavodih, konkretno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ima tako kot RTV Slovenija nekoliko drugačen položaj in posledično tudi lasten zakon. Glede vprašanja, ali lahko novela zakona o zavodih velja tudi za take zavode, ki imajo svoj zakon, je pravni strokovnjak dr. Miro Cerar pojasnil, da te možnosti so, takšni posegi pa po njegovo predstavljajo nevarnost za strokovno avtonomijo zavodov. Zelo kritičen pa je tudi nekdanji minister za zdravje Samo Fakin.
Nekdanji minister za zdravje v Šarčevi vladi in član skupščine ZZZS Samo Fakin, ki je opravljal delo od splošnega zdravnika, direktorja zdravstvenega doma in bolnišnice do sekretarja v vladi in šefa zdravstvene blagajne, dvomi, da bi minister Danijel Bešič Loredan lahko presojal o kompetencah vodstvenega kadra v zdravstvu. “Aktualni minister nima nikakršnih vodstvenih izkušenj. O kompetencah se da tudi podvomiti, ampak to mora biti jasno na dolgi rok. Preprosto lezemo še v večji kaos,” je prepričan.
Na vprašanje, ali si vlada želi poslušnih direktorjev zavodov, je Fakin pojasnil, da je to logična posledica. “Vsaka vlada, tudi vsak zdravstveni minister, si želi absolutne oblasti predvsem nad denarjem”. Fakin, ki so ga iz položaja ministra odnesle čakalne dobe, meni, da želi država prevzeti nadzor nad 4,5 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, ki se steka na zavod. Da pri predlagani noveli zakona, ki omogoča lažjo menjavo vodstva javnega zavoda, ne gre za naključje, pa nakazuje tudi zaostrovanje komunikacije med Bešič Loredanom in direktorico ZZZS dr. Tatjano Mlakar. Pred tednom dni je o zakonu ministrstva, ki bi ukinil zavod, po poročanju RTVS dejala naslednje: “Ključni problem je, da želi politika upravljati z namensko zbranimi sredstvi. Spremembe upravljanja ZZZS ne bodo rešile tistih res nujnih težav, ki jih moramo rešiti. Težave se rešujejo pri izvajalcih zdravstvenih storitev.”
Predlagana sprememba je lahko zelo nevarna
Ustavni pravnik dr. Miro Cerar izpostavlja, da se seveda dogajajo primeri, ko zavodi ali vodstvo ne delujejo dobro in bi bilo včasih koristno, da bi vlada ali občina kot ustanoviteljici posegli v delovanje zavoda, a ob tem opozori: “To uredimo sistemsko za vse bodoče primere. S tem omogočimo neko precejšnjo nevarnost politizacije vplivanja na vodenje zavodov, politizacijo imenovanja direktorjev in politični vpliv na strokovno avtonomnost zavodov. Zato je takšna sprememba, ki je predlagana, lahko zelo nevarna, ker je pravzaprav sistemska.”
Na vprašanje, kdo bodo novi direktorji zdravstvenih zavodov, je Fakin pripomnil, da sam bog ve. “Vsekakor bo en kriterij političen, ker že kar nekaj časa ni več kriterijev, kaj je uspešen in kaj neuspešen direktor”, je izpostavil in dodal, da je zdravstvo preprosto preveč pomembna tema, da bi jo prepuščali vsakokratni aktualni politiki in nejasnim kriterijem presojanja uspešnosti ali neuspešnosti.
Ni nikakršnih varovalk, ki bi preprečevale zlorabe
Ni jasnih kriterijev, kaj je uspešen direktor in kaj ne. Jakob Počivalšek iz sindikata Pergam je v oddaji Arena povedal, da meni, da slednje marsikdaj drži. Tovrstne zadeve so po njegovih besedah pristojnost svetov zavodov. “V svetih ima praviloma večino ustanovitelj in zame je tak predlog zakona na nek način nezaupnica na eni strani svetom zavodov, na drugi strani pa predstavnikom ustanovitelja, ki sedijo v svetu zavoda. Kot rečeno, tam, kjer je pristojnost razreševanja direktorja na svetu zavoda, je ureditev takšna z namenom, da se pri delovanju javnega zavoda ne sledi le interesom ustanovitelja, da se sledi tudi drugim interesom, torej tistih, ki tudi sedijo v teh zavodih”, je izpostavil in dodal, da je problem tega zakona, da nima nikakršnih varovalk, ki bi preprečevale zlorabe.
Goran Forbici, direktor Centra nevladnih organizacij (CNVOS), je glede vladnega predloga zakona povedal, da so vse tri spremembe problematične in vredne poglobljene razprave. Če pa po njegovo gledamo v kompletu, so recept, da ustanovitelji (vlada ali občinski sveti) ekspresno zamenjajo direktorja zavoda kadar koli jim to pade na misel. “Takšna sprememba, s katero odstranjujemo eno od varovalk, bo v praksi učinkovala tudi, če vlada ne bo naredila nič. Direktorji bodo vedeli, da ko pride do spremembe, jih lahko njihovi ustanovitelji zamenjajo kadarkoli in posledično bodo poslušnejši. Da bo torej prihajalo do samocenzure. Skratka, morda ne bodo naredili nekaj, za kar so strokovno prepričani, da bi bilo treba narediti, ker bodo vedeli, da to mogoče kakšnemu županu ali ministru ne bo všeč.”
Pod ministrom bi v resnici neposredno stal celotni zdravstveni sistem
V oddaji je Forbici zanikal, da so pogoji, ki so jih predvideli, enaki kot v zakonu o javnih agencijah. Dodali so namreč pojem motnje. “Direktorja bo mogoče razrešiti, tudi če bo prišlo do motnje v delovanju zavoda. To je tako širok pojem, da je mogoče pod njega stisniti karkoli. Motnja je lahko kibernetski napad ali če v zdravstvenih zavodih odhajajo zdravniki, ker jim zasebniki privabijo z višjimi plačili. Kaj lahko tukaj naredi zakon javnega zdravstvenega zavoda? Ta ima enoten plačen sistem, kjer obstaja meja,” je izpostavil in dodal, da minister Danijel Bešič Loredan neuradno velja za avtorja te ideje. “Mislim, da je to tako rekoč neposredno v petek na konkurenčni televiziji priznal vodja poslanske skupine Svobode, ki je govoril o izrednih razmerah v zdravstvenih zavodih. Pri nas ta zakon beremo kot del zdravstvene reforme. Beremo ga v nizu teh sprememb, kot so sprememba upravljanja zavoda za zdravstveno zavarovanje. Slišali smo že ideje o tem, da naj bi država nazaj prevzela ustanoviteljstvo v lokalnih zdravstvenih domovih, kar bi pomenilo, da bi pod ministrom v resnici neposredno stal celotni zdravstveni sistem,” je izpostavil in spomnil, da je Evropska komisija leta 2011 identične pogoje v zakonu o javnih agencijah kritizirala in zapisala, da so po njihovem mnenju razlogi za razrešitev preširoki, nenatančni, postopek razrešitve direktorja je premalo restriktiven, zato je vlada tudi spremenila enega od zakona o javnih agencijah.
V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je priznal, da jih je omenjena novela na RTVS zelo presenetila. “Osebno doživljam to zelo negativno. Zdi se mi, da je ravno garant naše neodvisnosti in avtonomije od vsakršne politike to, da obstajajo vzvodi, ki ščitijo organe tako vodenja kot tudi programske delavce (govorim tukaj predvsem o odgovornih urednikih).” Pravi, da si ne predstavlja situacije, ko bi ministrstvo za kulturo zgolj na podlagi (če bo novela uveljavljena) poziva ustanovitelja, ki ga v primeru RTVS zastopa ministrstvo za kulturo, prišlo kar do odstavitve direktorja in po hierarhiji navzdol tudi odgovornih urednikov. “Če pogledamo, kako je bilo v preteklem mandatu pod prejšnjo vlado, ko so prišli tudi neki zakonodajni predlogi, ki se tičejo RTVS, smo s strani tistih, ki so danes v Svobodi, slišali pozive po tem, da je treba vsakršno spremembo podrobno prediskutirati. Vidimo, da odkar je ta vlada, dela popolnoma nasprotno.” Lani pod krinko poletja, v času dopustov, je namreč pod nujnim postopkom prišlo do sprejema novele zakona o RTVS. “Na odboru za kulturo smo opozarjali, da je zakon zelo verjetno neustaven, odločitev US, ki je zaenkrat začasna, daje slutiti, da je nekaj na tem, kar smo mi takrat opozarjali. Zdaj pa še ta predlog zakona o javnih zavodih, ki bi grobo posegel v ustroj našega delovanja.” Poudarja, da si niti ne predstavlja, kako bo potem zagotovljena njihova avtonomija od politike.
Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor, je v oddaji sicer vztrajal, da spremembe zakona nikakor ne odpirajo proste poti za razrešitev kar tako. “Primarna pristojnost je na organu sveta zavoda.” Ker Pogačar ni znal natančno pojasniti, za katere zavode ta zakon sploh velja, je na to Forbici pristavil, da se že en teden pojavljajo nejasnosti, za katere skupine zavodov naj bi ta zakon veljal. “Jaz bi od ministrstva za javno upravo, ministrice za javno upravo in od vlade pričakoval, da če je vložila tak zakon, natančno ve, za katere zavode bo to veljalo.”
Na vprašanje, ali bi tak zakon veljal tudi za zavode (RTV ali ZZZS), ki imajo svoj zakon, je dr. Rajko Pirnat pojasnil, da je to v principu splošni zakon, ki ne velja takrat, kadar poseben zakon drugače ureja. “Seveda je tu nekaj problemov zlasti z RTVS. Tam je zadržan del izvajanja zakona. Lahko da komu šine v glavo, da bi se lahko uporabljal, ker sem take argumente videl že v vladnih gradivih. Potem bi lahko uporabil splošni zakon.” To pa je po njegovih besedah popolnoma nesprejemljivo. Ne samo zato, ker krši temeljno ustavno načelo, da specialni zakon razveljavlja generalnega, torej se generalni ne uporablja, ampak zlasti, ker je odločilo ustavno sodišče. “Očitno nekateri razmišljajo, da bi z razlago tega zakona, ki še ni sprejet, obšli odločbo US. To je nesprejemljivo razmišljanje.” Cel kup je zavodov, za katere bo to po njegovih besedah veljalo: zdravstvo, šolstvo. “Ravnotežje je s tem nekoliko porušeno. Zakon o zavodih potrebuje spremembe drugje in v premišljenem procesu.” Pravi, da je med drugim glavni problem, da direktorji nimajo nobenih managerskih sposobnosti in v resnici ne morejo sploh voditi javnega zavoda.
Ana Horvat