Jasno je, da želi Golob videti položaj predsednika vlade predvsem kot začasno funkcijo, ki mu bo pomagala pri zasebnem “biznisu” prodaje sončnih panelov, s katero je intimno povezan. Za to je seveda najprej treba zrušiti kakršen koli predlog o gradnji novega bloka nuklearne elektrarne. Kot sredstvo za dosego tega cilja je prek svojega ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra (ki je neverjetni energetski ignoramus za nekoga, ki je nekoč delal v energetiki), rekrutiral Tino Seršen, nadobudno FDV-jevko, ki je o energetiki podučena ravno toliko kot sam minister Kumer, je pa bolj načitana o tem, kako je treba uničiti potrošništvo in kapitalizem.
Državna sekretarka Tina Seršen je bila še kakšen teden dni nazaj anonimna funkcionarka, ki je od zadaj po družboslovnih metodah rušila izgradnjo novega bloka nuklearke, saj bi ta pomembno vplivala na Golobov posel s sončnimi paneli, s čimer se bo najbrž ukvarjal, ko ne bo več na funkciji premiera. Potem pa se je zgodila zdaj že legendarna – okrogla miza, kjer je najprej tvitosfera, nato pa javnost spoznala, kdo je Tina Sršen in kako Golobova vlada ruši slovensko energetsko neodvisnost.
Po spletu je zaokrožil “best of” video izjav Tine Sršen, kjer povzdiguje glas na sogovornike, ki ji skušajo predstaviti številke, in jim celo grozi z odvzemom subvencij (tako je državna sekretarka grozila zbranim gospodarstvenikom, ko so ji povedali, da njeni argumenti proti nuklearki ne držijo). Video je presunljiv:
Za tiste, ki ne marate nekega novinarja, ki je to postal ali ga blokirate, ali on blokira vas, evo posnetek največjih dosežkov sekretarke Seršenove, ker to je za v anale zgodovine, res. cc @Centrifuzija pic.twitter.com/6gWiHyS03E
— xmp125a (@xmp125a) May 24, 2023
Neznanje in kolerični izpadi
Poleg koleričnih izpadov je jasno, da dama ne razume, o čem govori in namesto tega kompenzira z govorjenjem na pamet oz. s tistim, kar so ji povedali profesorji na FDV. Trdi, da leta 1975, ko smo gradili Krško nuklearko, ni bilo nobenih varnostni standardov. Seveda so bili – po potresu v Makedoniji leta 1963 so bili varnostni standardi daleč nad tistimi v Sovjetski zvezi, za kar je porok tudi to, da elektrarna v skoraj petih desetletjih obratovanja nikoli ni bila niti v najmanjši nevarnosti, izpadi pa so zelo redki. Elektrarne se danes gradijo po približno istih normativih, tudi najnovejše na Finskem, Češkem tudi supermoderni reaktorji na Kitajskem. Ne potrebujemo “izstopa iz EU”, kot trdi državna sekretarka, da bi gradili novi blok nuklearke.
Je pa zanimivo, da je Sršenova rekla, da v sedemdesetih “ni bilo ne okoljske zakonodaje, nobenih človekovih pravic, nobenih gradbenih standardov…” Zanimive trditve državne sekretarke o bivši državi, glede na to, da njena politična opcija idealizira bivšo komunistično državo. Res ni bilo rožnato, a mednarodne projekte smo gradili s pomočjo ameriških dolarjev in ameriške tehnologije – predpogoj za gradnjo – in sredstva ZDA, MDS in zahodnoevropskih držav – so bili gradbeni standardi. Inženirji, ki so jih načrtovali, so bili tujci. Je pa nepoznavanje tematike gradnje obstoječe nuklearke s strani državne sekretarke res strašljivo.
Tista njena histerična nevroza na koncu, češ da želi predstaviti nasprotno mnenje in obtožbe o enoumju so bile tako bizarne, da spadajo v kak skeč Monthy Pytona. Ljudje so obnemeli in jo gledali, tam prisotni pa poročajo, da so bili tako domači kot tuji gostje zaprepadeni tako nad njenim nastopom kot neznanjem.
Vetrnice in fotovoltaika na Naturi 2000, kmetje pa bodo lahko opazovali?
A to, kar je predstavila na zadnji konferenci, je le vrh ledene gore. Ista stališča je ponovila že na prejšnjih javnih nastopih, a so šle nekako mimo javnosti, saj razen našega medija o njih ni poročal noben režimski medij. Na še eni konferenci je državna sekretarka rekla naslednje: “MOPE razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo JEK2, vendar današnje tehnologije omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije.” Sugerirala je celo, da bi lahko vetrnice in sončne panele gradili na zaščitenih območjih Natura 2000 – območju, ki je bilo označeno kot zaščiten biohabitat, zaradi katerega kmetje ne morejo več obdelovati svoje zemlje. Seršenova torej predlaga, da pa Golobovi “biznismani” lahko tam vendarle industrializirajo območje z dragim virom energije.
OVE namesto jedrske energije je energetski samomor
Na svetu ni več nikogar iz kredibilne znanstvene srenje, ki bi trdil, da lahko obnovljivi viri energije nadomestijo jedrsko energijo. Gre za omejitev fizike, ki je tehnologija ne more razrešiti. Nuklearni reaktor namreč proizvede toliko energije, da bi lahko četrt Slovenije poteptali z drago kitajsko fotovoltaiko (ki jo je treba čez 30 let razgraditi, pa nihče ne ve, kam) in še dražjimi ameriškimi vetrnicami. Nuklearke se ne da nadomestiti, kar počasi ugotavljajo tudi Nemci, saj ob naraščajočih cenah energije in vedno večji onesnaženosti zaradi kurjenja premoga in električnih mrkih že več kot pol prebivalstva podpira ponovno odprtje jedrskih elektrarn (če pride na oblast CDU/CSU se bo to gotovo zgodilo). Nemčija je v tako imenovani Energiewende – državno sponzorirani zeleni prehod vložila že skoraj bajni trilijon evrov, državljani so zaradi njega revnejši, na koncu pa so dosegli to, da mora v dnevih, ko ne piha in sonce ne sije, energetske potrebe reševati s termoelektrarnami. To je pot, v katero nas pelje Golobova vlada.
Seršenova je le orodje
Tina Seršen je naravoslovni ignoramus, ki je le orodje v lasti vladajočih. Družboslovka, ki bi rada uničila kapitalizem, energetsko pomanjkanje pa je popoln izgovor za dosego tega cilja (konec koncev je v reviji našističnega turbokapitalista Ona povedala svoj elaborat proti potrošništvu, gre torej za tipično predstavnico degrowth (oz. odrastniške) generacije katastrofične mladine, ki sicer naravoslovnih znanosti ne razume, zaupa pa svojim družboslovnim neomarksističnim profesorjem na FDV, ki so ji o energetiki, potrošništvu in kapitalizmu povedali vse, kar je treba vedeti.
Bomo Golobu dovolil, da s takšnimi orodji iz Slovenije naredi energetsko puščavo, iz gospodarstva popolno invalidno entiteto, povsem odvisno od državnih subvencij, iz državljanov pa reveže, ki so povsem odvisni od socialne države? Še je čas za drugo pot.
Andrej Žitnik