Poslanci opozicijskih strank zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora zaradi škode slovenskih davkoplačevalcev, ki je nastala zaradi zamud pri privatizaciji NLB, za katero je bila odgovorna vlada Mira Cerarja. NLB ni bila prodana v celoti, država ima še vedno 41-odstotni lastniški delež v banki, prav tako pa je bila prodana po mizerni ceni.
Poslanci opozicije pojasnjujejo, da je SDH že lani izbrala svetovalca za prodajo NLB, vendar je takratna vlada zavlačevala prodajo te banke z raznimi izgovori, kot na primer, da se mora stanje na finančnih trgih zaradi brexita umiriti. Šele marca 2017 sta SDH in NLB opravila predstavitev vlagateljem, SDH pa je maja 2017 začel postopek prodaje, po seznanitvi vlade glede tveganja zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB na Hrvaškem, vlada pa je kljub predlogu takratne ministrice mag. Mateje Vraničar Erman zavrnila možnost, da bi prevzela jamstva za morebitne obveznosti iz tožb iz tega naslova. Odločitev vlade so podprle vse takratne koalicijske stranke, SMC, DeSUS in SD. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je oktobra 2017 vlado opozorila, da so bile po mnenju strokovnjakov takrat ugodne razmere za prodajo banke, pri čemer je kot primer navedla IPO avstrijske banke Bawag, za katero so vlagatelji prejeli 143 odstotkov njene knjigovodske vrednosti. Poslanci SDS, NSi in SNS so zato zahtevali sklic izredne seje državnega zbora s točko dnevnega reda: Predlog priporočila v zvezi z odgovornostjo vlade Mira Cerarja, ki so jo sestavljale politične stranke SMC, SD in DeSUS, za škodo, ki je slovenskim davkoplačevalcem nastala zaradi zamud od decembra 2016 do novembra 2018 pri prodaji večinskega deleža v NLB d.d.
Razlog za nizko ceno, ki ne dosega niti knjigovodske vrednosti, med drugim tudi vztrajanje države pri ohranitvi 25-odstotnega deleža plus ene delnice
Glede na vrednost prodanih delnic bo tako celotna tržna kapitalizacija banke ob začetku trgovanja na borzah znašala okroglo milijardo evrov, med dejavniki, ki so vplivali na mizerno ceno, pa je gotovo tudi dejstvo, da namerava država ohraniti 25-odstotni delež plus eno delnico, kar od investiranja v NLB odvrača zlasti morebitne tuje strateške partnerje, ki bi si banko želeli integrirati v svojo mednarodno mrežo. Ceno pa je znižalo tudi odlašanje države pri prodaji NLB – cenovni razpon je še lansko leto znašal med 55 in 71 evri. Z omenjenimi odločitvami sta levičarski Cerarjeva in Šarčeva vlada NLB zbili ceno tako nizko, da ta ne dosega niti knjigovodske vrednosti, ki znaša 1,51 milijarde evrov oziroma 75,40 evra na delnico – vlada je z IPO uspela iztržiti zgolj 609 milijonov evrov. To je le 68 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, ne pozabimo pa omeniti, da pridobljeni znesek v postopku IPO še zdaleč ne pokrije stroška v višini 1,55 milijarde evrov, kolikor smo v NLB z dokapitalizacijami zmetali davkoplačevalci.
J. Ž.