Znano je, da nagrada oskar predstavlja najbolj prestižno nagrado v filmskem svetu, ki jo podeljuje Ameriška filmska akademija, a kot kaže osvojitev te ne zadostuje, da bi bil človek upravičen do dodelitve izjemnega dodatka k pokojnini, s katerim je postregla aktualna vlada. “Nor zakon,” je kritičen poslanec SDS Andrej Hoivik, ki ne skriva kritik nad tem, da bi za dodatek lahko zaprosila nagrajenka Prešernovega sklada Maja Smrekar, ki jo marsikdo pozna po “umetniškem dejanju” dojenju psa.
V torek zvečer je odjeknila vest, da se je Slovenec Jernej Barbič, ki živi in dela v Los Angelesu, znašel med dobitniki oskarjev za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma. Univerzitetni profesor matematike je namreč po poročanju STA skupaj z ekipo v podjetju Živa Dynamics, ki ga je ustanovil pred desetimi leti, oblikoval in razvil profesionalno programsko orodje Ziva VFX za ustvarjanje tridimenzionalnih likov (ljudi, živali in fantazijskih bitij) v filmski industriji.
Barbič, ki prihaja z Mosta na Soči, je povedal, da je programsko orodje Ziva VFX uporabilo več kot 500 podjetij in preko pet tisoč umetnikov po celem svetu. Oprema, katere ime izvira iz slovenskega ženskega imena Živa, je bila uporabljena v več kot 60 svetovno znanih filmih, kot so “Garfield (2024), Godzilla in Kong: Novi imperij (2024), Aquaman in izgubljeno kraljestvo (2023), Venom 2 (2021), Stotnica Marvel (2019), Belline pasje dogodivščine (2019), Jumanji: Naslednja stopnja (2019) in Megalodon: Predator iz globin (2018)”.
Potrebna bi bila nagrada Prešernovega sklada
“Po zakonu Aste Vrečko g. Barbič tudi po enem največjih mednarodnih dosežkov na področju filma sploh ni upravičen do privilegija,” pa je v luči dodelitve prvega slovenskega oskarja v zgodovini podeljevanja nagrad opozoril poslanec SDS Andrej Hoivik. Kot pojasnjuje, bi moral ta prejeti vsaj še nagrado Prešernovega sklada. “Nor zakon, nora vlada,” izpostavlja in poziva, da na referendumu 11. maja glasujemo PROTI zakonu.
Kriteriji za dodelitev izjemne pokojnine na področju umetnosti burijo, odkar so na kulturnem ministrstvu pripravili zakon. Po tem zakonu bodo Prešernovi nagrajenci, nagrajenci Prešernovega sklada in nagrajenci nagrad po zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije prejemali od 750 do 1500 evrov dodatka na svoje pokojnine. Če želi nekdo kot nagrajenec Prešernovega sklada zaprositi za pokojnino, potrebuje še eno nagrado. “Poleg nagrade Prešernovega sklada bo treba prejeti LE eno nacionalno priznanje ALI nagrado iz priloge, ki jo je določilo ministrstvo za kulturo ALI mednarodno nagrado oz. priznanje. Med njimi sta na primer kresnik novinarske hiše Delo in večernica novinarske hiše Večer, ki nista ravno življenjski deli,” je že pred časom pojasnil Hoivik. Prvak SDS Janez Janša je sicer ravno tako opozoril, da bodo stroški za dodatke v resnici višji, kot navaja aktualna oblast. Ravno tako pa je izrazil tudi kritiko nad tem, da bo bo po zakonu, s katerim je na plano prišla Golobova vlada, o nagradah odločal odbor, ki ga vodi gospa, ki je na volitvah kandidirala za stranko Levica (Več tukaj).
Nekdanji minister za notranje zadeve in podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs poudarja, da gre v primeru prvega slovenskega oskarja za izjemen dosežek Jerneja Barbiča. “To so ustvarjalci, ki so ponos Slovenije in njene kulture. Ti nobene izjemne pokojnine ne potrebujejo, tako kot dojilja psa, ki bi jo zaradi stranke Levica bila lahko deležna,” navaja in poziva h glasovanju PROTI na referendumu. “Zato 11. maja vsi PROTI,” je jasen.
Ž. N.