“Oblast ves čas tipa, kako daleč lahko gre, kako nečloveški, imuni za drugega lahko postanemo, na kakšen nadzor bomo privolili pod vplivom zastraševanja in propagande,” je pod naslovom “Krasni novi svet” zapisala avtorica na spletnem portalu časopisa Delo. Beseda je sicer tekla o ukrepih, ki jih je vlada sprejela, da bi zajezila širjenje virusa covid-19, čeprav se sliši bolj kot vojno stanje v istoimenskem anti-utopističnem romanu. Medtem pa število novo okuženih vztraja, predvsem poročanje osrednjih medijev je pripeljalo do izjemno resne situacije. Da se ljudje niso ustrezno pripravili na življenje s koronavirusom, je predvsem zasluga nezadostnega osveščanja in poudarjanja pomena spoštovanja temeljnih ukrepov.
Slovenija se je zahvaljujoč neresnim in predvsem neodgovornim medijem (ti predstavljajo kar 90 odstotkov medijskega trga) znašla v izjemno kritični situaciji, ki bi ji bili lažje kos, če bi ti opravili svoje temeljno poslanstvo – osveščanja v času koronakrize, da se virus ne bi razširil do te mere, da je morala vlada znova razglasiti epidemijo. Čeprav se je vedelo in opozarjalo, da z jesenjo pride ponoven val okužb, cepiva pa še vedno ni na voljo, osrednji mediji niso storili praktično ničesar koristnega za zajezitev širjenja okužb. Tudi danes svojega poslanstva ne opravljajo in krivdo valijo na vlado ter situacijo zlorabljajo za pritlehne politične igre, čeprav je vrag že zdavnaj vzel šalo.
Novicam v osrednjih medijih so dodani pomenljivi naslovi, komentarji, včasih pa celo direktni pozivi k neupoštevanju protikoronskih ukrepov. Tako smo lahko na spletnih medijih, kot so na primer MMC, Dnevnik, Delo, 24ur.com, Žurnal24 in STA, prebrali marsikaj destruktivnega. Od tega, da so protikoronski ukrepi pretirani in da vlada z njimi ustvarja represijo nad svojimi državljani in tega, da “s topom streljamo na zajca”, pa vse do porogljivega naslova, ki pravi, da ukrep na dan prežene virus stran. Delni “lockdown” se primerja z orbanizacijo, začasna omejitev gibanja se imenuje policijska ura, ki je s tem imenom seveda vedno politična odločitev. Otroški voziček na fotografiji, ki je pospremljen s komentarjem “sprehod kot prekršek” pa nam sporoča, da mamice na zrak ne smejo odpeljati niti dojenčka. Za kar je seveda kriva železna roka premierja Janeza Janše. Novica z naslovom “Od danes velja prepoved gibanja”, pa je ironično prikazana pod oznako “lahko branje”. Naključje? Močno dvomimo.
Družbena resnica se vzpostavlja skozi diskurz, ki pa je večinoma rezultat in pokazatelj določene ideologije, političnih bojev in razmer, odvisen pa je seveda tudi od tega, kdo nadzira medije, kdo ali kaj je “gate keeper” oziroma tisti, ki ima nadzor nad informacijami ter kdo določa prednostno tematiziranje. Sodobni diskurzi se pogosto kažejo skozi kritiko določenih politik, prepričanj, pa tudi drugače usmerjenih medijev. Množični mediji so vsekakor eden izmed, če ne kar najbolj pomemben nosilec in prenašalec diskurzov, istočasno pa tudi ustvarjalec in oblikovalec javnega mnenja. Tu ni nujno, da gre za poročanje lažnih novic. Bolj pogosto gre za način reprezentiranja novic in zgodb ter s tem posredno tudi ustvarjanja družbene realnosti.
Od pomladi naprej, definitivno živimo v neki novi realnosti. Ne le, da se spopadamo z virusom in vsemi posledicami, ki jih epidemija prinaša. Namesto, da bi nas kriza združila kot narod se zdi, kot da smo Slovenci še bolj razdeljeni na dva pola. Razlog za to, pa ne tiči toliko v virusu, kot v tem, da se je ta tema popolnoma spolitizirala. Določena politična opcija in v njeno smer naravnani mediji, so epidemijo izkoristili za namene političnega boja, biti proti vladi pa je že takorekoč sinonim za biti proti vladnim ukrepom, včasih celo za ne verjeti v virus. Vse to je razvidno iz različnih objav, ki se pojavljajo v medijih in ki so zapakirane tako, da pošljejo točno določeno sporočilo. Ni dovolj, da se javnosti sporoči, katere ukrepe je sprejela vlada, v želji da bi zamejila širjenje virusa. Temu je treba dodati še konotacijo, ki prejemniku informacije sporoča, da so ukrepi slabi, ker jih je pač uvedla napačna vlada.
Sramotno je, da nacionalni medij dopušča propagandna sporočila preoblečena v novice, dejstva pa namerno zamolčijo
Kot šolski primer reprezentacije opremljene z diskurzom, ki želi v našem prostoru prevladovati in oblikovati našo družbeno realnost, smo pod drobnogled vzeli novico, ki je bila nedolgo nazaj objavljena na portalu MMC, ki je sicer spletni portal našega javnega medija. Kot idealni model, ki je diametrično nasprotje našemu sicer blagemu modelu (čeprav ga krivično primerjajo z represivnim), nam radi postrežejo s švedskim primerom reševanja epidemije, ki je praktično edini, ki nekih resnejših ukrepov, vsaj na začetku, ni uveljavljal. Skoraj na dnevnem sporedu so imeli opevanje tega človeku prijaznega načina bojevanja proti virusu in čeprav se v zadnjem času pojavlja vedno več informacij o tem, da s svojim “drugačnim” modelom niso bili najbolj uspešni, nekateri mediji kar še vztrajajo pri svojem.
586 proti 103 ali manj je več in v tem pogledu, smo proti Švedski zmagovalci
Skupno so v državi z 10,2 milijonov prebivalcev našteli 103 tisoč okužb, 5900 ljudi s covidom-19 pa je umrlo. Najhuje je bilo pri njih med 8. in 15. aprilom, ko je na dan povprečno umrlo 115 ljudi, med aprilom in junijem je bilo na intenzivni negi tudi do 500 ljudi na dan, trenutno pa jih je okoli trideset, a v javnost curljajo vse slabši podatki o njihovi epidemiološki sliki. Uradni statistični podatki sicer pravijo, da imajo Švedi zaradi bolezni covid-19 586 mrtvih na 1 milijon prebivalcev, v Sloveniji pa imamo 103 mrtve na 1 milijon prebivalcev. Iz tega lahko sklepamo, da smo v Sloveniji šestkrat boljši od Švedov v tem boju. Zanimivo pri tem je, da pisec omenjenega članka tega ni izpostavil, poleg tega pa tudi to, da avtor članka ni povedal, da Švedi zdaj že nekaj tednov ne objavljajo več statističnih podatkov povezanih z obolelostjo in smrti povezanih s covidom-19 in na ta način prikrivajo svojo neuspešnost njihovega eksperimenta z zdravjem prebivalcev. Gre za propagando, ki zamolči veliko število dejstev, nacionalni medij pa celo dopušča take objave, kar je, milo rečeno, sramotno.
Cilj opravičuje sredstva, a v tem primeru jim žal lahko sredstev tudi zmanjka
Treba pa je priznati opazko, da so tudi uredniki portalov v zadnjem času spoznali, da pljuvanje čez ukrepe in zanikanje virusa, pri tako velikem porastu števila okužb, ni več okusno. Svoj gnev so sedaj prenesli kar direktno na predsednika vlade, na koalicijske stranke oziroma njene predstavnike in tudi na nekatere predstavnike stroke. Pa vendar, takoj ko se situacija spet obrne malo na bolje, se lahko kaj hitro zgodi, da jim pri propagandi virus ponovno pride prav. Ker cilj opravičuje sredstva, pravijo. Pa četudi so ta sredstva zdravje in življenja ljudi.
Sara Bertoncelj