Portal Plus poroča o številnih domnevnih nepravilnostih pri zaposlovanju na Zavodu za gozdove Slovenije. Diplomirano kulturologinjo M. M., ki je sprva nadomeščala zaposleno pravnico na porodniškem dopustu, naj bi nezakonito zaposlili na delovno mesto kardovika-pravnika, omenjena pravnica pa naj bi bila odpuščena, kljub temu, da bi ji po zakonu moralo pripasti izpraznjeno delovno mesto. Še več, na Zavodu naj bi v prid M. M. prilagodili tudi novo sistematizacijo, v okviru prejšnje bi morala namreč imeti pravno izobrazbo. Zanimiv pa je tudi primer “kadrovske trgovine” v primeru zaposlitve tržnice. Gre za ženo nesojenega direktorja Zavoda, ki je bila zaposlena potem, ko je bil dosedanji direktor Damjan Oražem ponovno izbran na tem mestu.
Že dalj časa se Zavod za gozdove Slovenije pod vodstvom Damjana Oražma sooča z očitki o nepravilnostih pri poslovanju, zlasti na kadrovskem področju, kjer se jim med drugim očita nepotistično zaposlovanje. Portal Plus zdaj razkriva še dva zanimiva primera domnevno spornih zaposlitev. Prvi je primer gospe M. M., ki jo je Oražem zaposlil januarja leta 2018 in je po izobrazbi univerzitetna diplomirana kulturologinja. Najprej je bila zaposlena za določen čas z namenom nadomeščanja svetovalke na področju kadrov za čas porodniškega dopusta.
V tem času je dal odpoved dotedanji pravnik-kadrovik, Oražem pa je dal odpoved še že omenjeni pravnici, namesto, da bi jo prezaposlil na nastalo prosto delovno mesto, kot to predvideva Zakon o delovnih razmerjih. Namesto tega se je odločil, da bo na delovno mesto zaposlil kulturologinjo, po novi sistematizaciji pa opravlja delo glavnega kadrovika v Uradu direktorja oz. Analitik VII/2 (I). V času prejšnje sistematizacije je bilo za delovno mesto predvidena izobrazba pravnika. Nova sistematizacija naj bi Oražmu sicer omogočila, da se je znebil starih kadrov, ki so mu bili v napoto pri posameznih “rabotah”.
Kot poroča Portal Plus, je zaposlitev sporna z dveh vidikov in sicer zaradi formalnega prilagajanja pravnih aktov ZGS na konkretno ime zaposlene in zaradi fiktivnega dela in plačevanja gospe iz naslova mednarodnih projektov. Projekte je deloma financiralo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, financiralo pa jih je tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Zgodilo bi se tako lahko, da bi moral Zavod sredstva iz projektov vračati, vključno z zamudnimi obrestmi.
Je za fiktivne zaposlitve kriva tržnica zaposlena v okviru kadrovske verige?
Sporna pa naj bi bila tudi zaposlitev vodje sektorja za podporo in tržne dejavnosti Maruše Maje Danev, ki naj bi jo Oražem zaposlil na visoko vodstveno mesto takoj po tem, ko je bil sam ponovno imenovan na mesto direktorja Zavoda namesto njenega moža Gregorja Daneva. Šlo naj bi za “kadrovsko trgovino”, Danevova pa je odgovorna za projektno pisarno in s tem za njihovo pravilno izvedbo.
Z vprašanji glede navedb na Portalu Plus smo se obrnili tudi na ZGS. Razloge za zaposlitev osebe M. M. pojasnjujejo sledeče: “Zaposlitev je bila izvedena na sistemiziranem delovnem mestu, v skladu s kadrovskim načrtom in potrebo po zapolnitvi tega delovnega mesta. Omenjena oseba je bila kot najustreznejši kandidat izbrana na razpisu, zaposlitveni postopek pa je bil izveden skladno z zakonodajo in internimi akti ZGS. Pogoj za zasedbo delovnega mesta kadrovika, ki predvideva izobrazbo pravne smeri, je bil po primerjavi s primerljivim delovnimi mesti v drugih organizacijah v postopku prenove sistemizacije razširjen v skladu s sodobnimi kadrovskimi standardi. Pogoj, da bi tovrstno delovno mesto lahko zasedel samo pravnik, prav tako ni bil od vedno v sistemizacijah ZGS, tako je bil npr. pred tem pogoj: ‘univerzitetni diplomant upravne ali druge ustrezne stroke’ in pa triletne delovne izkušnje na področju delovnih razmerij. Sistemizacijo delovnih mest v ZGS pa sicer sprejme Svet ZGS, potrdi pa jo Vlada RS po predhodnem soglasju Ministrstva za finance, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, iz česar si lahko vsak predstavlja, da je to zelo dolg in zahteven postopek, v katerem ni možnosti za dejanja, na katera namigujete.”
Kot izhaja iz njihovih odgovorov, tudi očitki, da je bila zaposlena na delovnem mestu svetovalke za področje kadrov, ki je bila na porodniškem dopustu, namesto, da bi bila prerazporejena na izpraznjeno delovno mesto pravnika-kadrovika, kjer je zaposleni dal odpoved, ne držijo: “Očitki ne držijo, omenjena svetovalka (delavka, ki je prišla iz porodniškega dopusta) ne izpolnjuje pogojev za zasedbo navedenega delovnega mesta.”
“Na razpisu za vodjo sektorja za podporo in tržne dejavnosti je bila na razpisu izbrana najustreznejša kandidatka, zaposlitveni postopek pa je bil izveden skladno z zakonodajo in internimi akti. Sorodstvena razmerja niso imela nobenega vpliva na izbiro za zaposlitev na omenjenem delovnem mestu, prav tako se niso dogajali kakršnikoli zunanji vplivi s strani politike glede zaposlovanja kogarkoli v ZGS,” pa pojasnjujejo glede očitane kadrovske trgovine.
Rok Krajnc