Generalmajor Slovenske vojske Miha Škerbinc, je v oddaji Pogovor z osamosvojitelji poudaril, da bi morali biti Slovenci veliko bolj zavedni, saj smo si priborili lastno državo. Kot poudarja, bi morali prav tako spoštovati vse tiste, ki so bili vpleteni v postopek osamosvojitve in so bili pripravljeni na vojno. Sam je bil nad vojno presenečen in je ni pričakoval. “Zame je izjemno pomembno, da smo bili Slovenci pravočasno dovolj pripravljeni tudi na najslabše scenarije in da nas JLA ni uspela razorožiti do popolnosti,” je pojasnil. Na koncu je poudaril, da bi morali Slovenci takratno zavedanje enotnosti prenesti tudi v današnje nestabilne čase. “Zelo pomembno je, da se Slovenci ne prepiramo med seboj in da smo v tistih ključnih zadevah enotni,” je še poudaril.
V tokratni oddaji Pogovori z osamosvojitelji se je pogovora udeležil tudi generalmajor Slovenske vojske Miha Škerbinc. Slednji se sprašuje, ali se sploh zavedamo, da je ta čas bil verjetno najbolj prelomen čas v celotni zgodovini Slovenije. “Da govorimo o vojni, da govorimo o tem, da smo si Slovenci izborili svojo državo in, da je bil to čas, ko smo dobili svojo zastavo,” je poudaril. Kot v nadaljevanju pojasnjuje, smo dobili tudi svojo himno, ki danes na račun naših uspešnih športnikov, postaja že zimzelena melodija.
Škerbinc je bil v osemdesetih letih politično angažiran študent v študentski organizaciji, ki je bila globoko vpeta v procese slovenske pomladi. Bil pa je tudi rezervni častnik JLA. Meni, da je bilo v tistem obdobju zelo malo Slovencev, ki so predvideli, da se približuje politična, gospodarska in moralna kriza, ki bi se lahko razpletla v vojno. “Zato pa je pomembno, da tistih nekaj, ki je to takrat videlo, dobi vso potrebno spoštovanje od nas Slovencev in Slovenk,” je poudaril.
Sam takrat ni verjel, da bo prišlo do oborožene agresije. “Mene so takrat tanki na cesti presenetili, jaz sem bil takrat častnik JLA, seveda posledično nisem bil vpoklican v enote teritorialne obrambe,” je dejal. Kar Slovencem očita je to, da se od takrat nismo naučili potrebnih lekcij, in da se danes o njih večinoma le prepiramo ali pa na negativen način iščemo morebitne napake ali napačna ravnanja. “Zame je izjemno pomembno, da smo bili Slovenci pravočasno dovolj pripravljeni tudi na najslabše scenarije in da nas JLA ni uspela razorožiti do popolnosti,” je prepričan in poudarja, da so to stvari o katerih bi danes morali govoriti s ponosom.
Postroj v Kočevski Reki je bil izjemnega pomena v smislu odvračanja
Odvračanje v vojski je pomembna aktivnost v miru, ki preprečuje sovražniku, da bi z namero dosegel svoje cilje. Postroj v Kočevski reki z novim orožje je bil ključen, saj je prvi predsednik vlade Lojze Peterle dejal, da je prvič zadišalo po slovenski vojski. “Kot bi jaz to ocenjeval z vojaškega vidika, je bil ta postroj vrhunsko izveden, saj je tista slika v glavi drugih naredil pravi vtis,” je ocenil. Kot pojasnjuje so takratne oblasti dale prebivalcem jasno sliko, da smo pripravljeni braniti svojo državo in smo se pripravljeni boriti tudi z orožjem. “To je prineslo med lastne ljudi določeno stopnjo optimizma in potrebno stopnjo narodne odpornosti, ki pa je ključna v vojni.”
Kot je opazil, je JLA že prvi ali drugi dan vojne izgubila vojno zaradi taktične usmerjenosti vseh tistih, ki so pri tem sodelovali. “Ni imela več kontrole, ni imela nobene iniciative več, v vseh smereh je bila blokirana brez manevra, izgubljena,” je pojasnil. Enote policije in vojske so takrat po njegovih besedah vrhunsko odreagirale na bojišču in po bitkah tudi porazile nasprotnika. Slovenska vojska je v nasprotju s tistimi časi neprimerno močnejša od takratne teritorialne obrambe.
Najbolj pomembno vlogo je odigrala volja in ne orožje
Škerbinc je po svojih izkušnjah v vojski prepričan, da je v vojni ključno vlogo odigrala volja in ne orožje. “Definitivno je bilo potrebno agresorju takrat potrebno jasno pokazati odločnost tudi v smislu odvračanja,” je dejal. Po drugi strani se je bilo potrebno politično angažirati tako znotraj, kot zunaj pred mednarodno skupnostjo. Prav vsi ključni akterji so takrat odigrali svojo vlogo popolno, da so se lahko stvari poklopile. Prav tako se mu zdi izjemnega pomena, da smo agresorju omogočili dostojen umik po porazu.
V globalnem smislu ponovno vidi, da se kopičijo oblaki, da se krši mirovne sporazume, da se krši mednarodno vojno pravo, da se postavlja ponovno nek mehanizem, ki ga poznamo iz hladne vojne. “Moramo Slovenci to dojeti in se zrelo obnašati. Ne smemo zanemariti obrambnih in varnostnih struktur, mi moramo razmišljati tudi o odpornosti družbe. Zelo pomembno je, da se Slovenci ne prepiramo med seboj in da smo v tistih ključnih zadevah enotni,” je še poudaril in to enotnost ponazori v ključnih dogodkih, ko je šlo za vprašanje osamosvojitve Slovenije.
Sara Rančigaj