8. maja 1989 je na Kongresnem trgu v Ljubljani pesnik Tone Pavček pred večtisočglavo množico prebral Majniško deklaracijo, pomemben dokument, ki je zaznamoval pot Slovenije k osamosvojitvi. Deklaracija, ki so jo oblikovale opozicijske politične stranke, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, utemeljeno na spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in političnem pluralizmu.
Dokument je nastal aprila 1989 v pisarni Dimitrija Rupla na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (današnji FDV), pri njegovem snovanju pa so sodelovali ključni akterji, kot so France Bučar, Janez Janša, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič. Prebrana je bila na zborovanju v podporo četverici JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič, Franci Zavrl), ki je bila obtožena zaradi domnevnega razkritja vojaške skrivnosti. Zborovanje, poimenovano “odprta seja predsedstva RK ZSMS”, je bilo organizirano kljub prepovedi oblasti.

Majniška deklaracija je poudarila pravico Slovenije do samostojnega odločanja o povezavah z drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope in postavila temelje za kasnejši politični program Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS). Z jasno zahtevo po neodvisnosti je postala simbol slovenske pomladi in narodnega prebujanja. Podpisalo jo je več kot sto tisoč ljudi, javno pa je bila objavljena v časopisu Delo 10. maja 1989.

Tone Pavček, ugledni pesnik in družbeni delavec, je z branjem deklaracije prispeval k zgodovinskemu trenutku, ki je napovedal konec totalitarne Jugoslavije in začetek samostojne Slovenije. Njegova vloga je še danes cenjena kot izraz poguma in zavezanosti slovenski suverenosti.

Majniška deklaracija ostaja pomemben mejnik v slovenski zgodovini, ki nas opominja na pomen enotnosti, politične zrelosti in odločnosti v boju za svobodo in samostojnost.
C. Š.