Po tem, ko je bil zaradi pomoči slepemu prijatelju upokojenec Branko Lukačič kaznovan s 1000-evrsko globo, je bila kazen po pritožbi in javnem pritisku znižana v opomin. Kljub temu pa dotični primer razkriva kruto realnost, s katero se soočajo socialno ogroženi upokojenci v Sloveniji, kjer država kaznuje solidarnost, medtem ko milijonski davčni dolgovi pogosto zastarajo.
Upokojenec Branko Lukačič iz Grabšincev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je bil letos poleti kaznovan s 1000-evrsko globo, ker je brezplačno pomagal slabovidnemu prijatelju pri barvanju napušča. Finančna uprava RS (FURS) je njegovo dejanje označila kot delo na črno, čeprav ni prejel plačila, dejanje pa ni bilo redno ali pridobitno.
Branko, ki je dejaven v lokalnem strelskem društvu, kjer je prostovoljna medsebojna pomoč celo zapisana v pravilniku, je prijatelju pomagal brez kakršne koli koristi – zgolj iz solidarnosti. Kljub temu so inšpektorji Fursa, ki so ga naključno zalotili, njegovo dejanje interpretirali kot kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Furs je kasneje priznal olajševalne okoliščine, kot so neznanje zakonodaje, enkraten prekršek in majhen obseg dela, a vztraja, da gre za delo na črno, saj ni bilo formalno prijavljeno.
Ta incident odpira širše vprašanje o nepravičnosti davčnega sistema v Sloveniji. Medtem ko se Branko in podobni upokojenci bojijo vsakega dodatnega evra globe, ki bi jih potisnila v revščino, mediji poročajo o milijonskih davčnih dolgovih, ki zastarajo brez posledic. Primeri, kot sta Zoran Trifunović z 10–11 milijoni evrov dolga ali družina Janković z 29 milijoni evrov odpisanih obveznosti, kažejo na dvojna merila, kar pa je očitno tudi slovenski javnosti. Na zadevo se je na X odzval tudi predsednik SDS Janez Janša, ki je zapisal: “Bomo vrnili drugo leto in kaznovali Furs.”
Skupni davčni dolg v Sloveniji se po podatkih Fursa za leto 2024 približuje milijardi evrov, z rastjo za 7,1 odstotka. Hkrati zdravstvena blagajna beleži primanjkljaj v višini 209 milijonov evrov, pokojninska pa je bila rešena z 1,6 milijarde evrov iz proračuna. Pred vrati so še dodatni izdatki, kot so obrambni v višini dveh milijard evrov, kar bi lahko prineslo nove davke ali višje prispevke – obremenitve, ki bi socialno šibke še bolj prizadele.
Branko kljub krivici ne obupa. Še vedno pomaga sosedom pri kmečkih opravilih, kot je vožnja traktorja, in zbira denar za drva pred zimo. Njegova zgodba opozarja na nujnost sprememb v zakonodaji, ki bi jasneje ločila med solidarnostjo in pridobitno dejavnostjo. Zakon ZPDZC-1 sicer dovoljuje izjeme, kot so sosedska pomoč, prostovoljno delo ali osebno dopolnilno delo (če je prijavljeno in ne presega omejenih prihodkov), a praksa kaže na preveliko togost.
A. H.