Upor nekdanjega poslanca SD in predsednika Krščanskih socialistov Slovenije Andreja Magajne svoji lastni vladi, napoved maščevanja, hišna preiskava, temelječa na podlagi več kot leto dni starega obvestila tuje policije, in ne nazadnje predmet domnevne pornografije – mladoletnega dekleta v hlačah, z golim oprsjem, ter seveda čudežna izguba trdega diska z Magajninega računalnika na policiji. Pa ne le ena izguba originalnega trdega diska, čudežno naj bi izginila tudi kopija. Primer je naposled zaključen.
Magajna je namreč pravnomočno oproščen, sledila bo tožba. “Moja zadeva je zaključena. Razmišljam o odškodninski odgovornosti, ena od teh se nanaša tudi na zakon o sojenju v razumnem roku. Ta zadeva bo šla na pravobranilstvo.” Magajna se sprašuje, kako je mogoče, da glede na to, da imamo vsi neke določene roke, da si tožilec vzame tri leta, da sestavi obtožnico. “Moraš biti oproščen ali pa obsojen. Ne moreš čakati tri leta, da se bo on spomnil ali bo obtožnico dal.”
Ali je šlo za neko široko akcijo, ali za zrežirano preiskavo?
Spomnimo, da sta tožilec in sodnik potrebovala tri leta, da sta sestavila to famozno obtožnico. Tožilec mu je zagrozil z enoletno zaporno kaznijo s preizkusno dobo dveh let, če prizna krivo. Magajna tega ni sprejel, saj ni bil kriv.
http://Preberite si še: https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/ko-se-ti-levica-mascuje-nekdanji-poslanec-magajna-ni-zelel-glasovati-za-slab-zakon-o-rtv-zato-so-mu-podtaknili-pornografsko-afero/
Magajna se je zato odločil tudi za tožbo zaradi škode, ki so jo storili njemu in stranki SD. “Jaz nisem imel nobene možnosti, da potem dobim službo,” je še povedal Magajna. Zahteva tudi preiskavo v preiskavi, ki je naslovljena na direktorat za policijo in varnostne naloge, zahteva pa tudi notranji nadzor v policiji. Če bo potrjeno, kot se je sicer že izkazalo, da je bila preiskava zrežirana, bo potrebna tudi parlamentarna preiskovalna komisija. “Ampak, jaz ne bom prehiteval. Najprej želim videti, kaj bodo naredile ustanove, ki so zadolžene in plačane za to.”
Kaj je sporno v ravnanju oziroma postopkih policije:
1. Dolg zamik – od obvestila do uradnega zaznamka oz. začetka pregona.
2. Poizvedovanje o lastnikih IP-ja pred uradnim zaznamkom in brez sodnega naloga.
3. Upravičenost preiskave po nujnem postopku.
4. Prirejanje dokumentacije luksemburškega varnostnega organa.
5. Prirejanje dokumentacije tudi v drugih primerih.
6. Vprašljiva upravičenost in utemeljenost predlogov za hišno preiskavo.
7. Neutemeljena odločitev o osumljencu.
8. Neupravičeno širjenje preiskave.
9. Neresnične navedbe o narokih (vabilih) in odsotnost prizadetih pri preiskavi.
10. Izguba primarnih dokazov – diskov oz. računalnikov in izguba forenzičnih kopij.
11. Strokovna pomanjkljivost preiskave po izsledkih Inštituta za forenziko.
12. Dopustnost vstopa v pisarno politične stranke in zasega njenega računalnika ter neodgovorno ravnanje z računalnikom in njenimi datotekami.
13. Neodgovorno ravnanje z računalnikom v uporabi politične stranke in nezavarovanje njenih datotek.
14. Ustrezno ukrepanje zoper (ne)odgovorne osebe na policiji.
15. Dvomljivi rezultati številnih hišnih preiskav.
16. Izostanek obveščanja in povratnih informacij.
Zakaj so računalnik izgubili?
“Lahko so malomarni ali pa, ker niso našli slike, so morali najti nekaj drugega. Sum je, da je nekdo nekaj prirejal,” je povedal Magajna. Dodal je, da jih niso povabili na pregledovanje določene datoteke, čeprav bi jih morali. To se pravi, da iznos dokaznega gradiva sploh ni bil pregledan. Že to je bilo sumljivo, da jih niso povabili, čeprav so obljubili. Povabili so jih samo pred pregledom. Obvestila niso dobili, čeprav so trdili, da so ga poslali. “Obstoja sum, da so morali nekaj premikati – eno mapo v drugo ali da je prišlo do vnosa podatkov. Zelo obsojajoče vredno je, da je tožilec od forenzika imel napisano, da pri kopiji ne more potrditi istovetnost z originalom. Tožilec pa je odločal na podlagi izvlečkov kopij,” še dodaja Magajna.
Izgovarjali so se, da je postopek odprt
Potem se bo izkazalo, ali imamo v demokratični državi, kot bi Slovenija morala biti, delitev oblasti ali imamo enotno oblast. “To se pravi, da so tudi tisti, ki delajo napake in tisti, ki to nadzorujejo, osebno povezani.” To bo sicer študijski primer, je še dodal Magajna.
Branko Japelj naj odstopi
Podpredsednik stranke Žiga Šorli pa je dodal, da kot stranka ne bodo tožili države, ampak določene posameznike, ki stojijo za tem. Zaenkrat zahtevajo, da Branko Japelj odstopi, saj se je izkazalo, da ni sposoben opravljati svojega dela. “To bi bila tolažilna nagrada, ker je izgubil proti Magajni,” je še povedal Šorli.
O posamičnih imenih Magajna sicer ne želi govoriti, je pa nazorno nakazal, kdo je odgovoren za politični konstrukt, s katerim so se nanj spravili v koaliciji, ker je odrekel podporo Zakonu o RTV-ju. Magajna je povedal, kdo je bil takrat na najpomembnejših funkcijah: “Notranja ministrica je bila Katarina Kresal, direktor policije Janko Goršek in direktor kriminalističnega urada v Ljubljani Branko Japelj, vodja te velike preiskovalne akcije.”
Japelj je slovenski javnosti znan tudi iz drugih zgodb
Njegovo ime je povezano tudi z zadevo Ornig in skrivanjem predpisov, ki jih ne želijo javno objaviti. Japljevo ime je bilo prav tako povezano z zasegom strežnika na sedežu opozicijske stranke SDS na Trstenjakovi. “Tudi to zadevo je vodil gospod Branko Japelj.” Magajna se tukaj sprašuje, ali to dela samostojno ali pa mu nekdo narekuje. To ostaja še vedno uganka. In vsi ti primeri so naključja. Zaključil je z mislijo, da bi ljudje, ki delajo po nareku in ustvarjajo kriminalne zgodbe, morali v zapor.
S Šorljijem sta omenila tudi sodnico Katarino Turk Lukan, ki je bodo prijavili zaradi nezakonitega izločanja javnosti iz naroka. “Iz dvorane je namreč izločila javnost, čeprav se tam ni gledalo nič spornega. To je bil zgolj operativni načrt za glavno obravnavo.” Magajna dodaja, da je sodnica naredila napako, saj je pozabila to obrazložiti. “Ustrašila se je javnosti. Ali je bil to motiv, da je zadevo pred iztekom pustila in šla na drugo delovno mesto, tega ne vem. Je pa prebledela, njena govorica telesa je bila tako nazorna, kot da so v dvorani pravni eksperti. Joj, tega se je pa ustrašila, da bi morali še enkrat izpit delati.”
“Sodnik je bil samo tiho, ko ga je Magajna spraševal, kako je vedel, da je ta slika njegova. Običajno se obdolženec brani z molkom, tukaj pa se je tožilec branil z molkom. Ti si ga tako v kot spravil, da ga je bilo sram,” je dodal Šorli.
I. K.