Skoraj vsi poslanci iz koalicijskih skupin so dokazali, da vojni veterani vojne za Slovenijo zanje predstavljajo drugorazredne državljane. Glasovali so namreč proti popravi krivic ljudem, ki so leta 1991 za samostojno državo žrtvovali življenja in svoje zdravje. Brez slabe vesti so glasovali proti zakonu o vojnih veteranih, s katerim je poslanska skupina SDS predlagala znižanje starostne meje za uveljavljanje pravice do varstva po zakonu o vojnih veteranih s 55 let na 50 let, vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in spremembo cenzusa za veteranski dodatek.
Zakonodajna sprememba bi veteranom vrnila vse, kar jim je vzel ZUJF – kar so zaradi ugodnih gospodarskih razmer vrnili vsem drugim skupinam. Iz tega razloga ni bilo potrebno dvigniti cenzusa na 550 evrov za veteranski dodatek. Z dvigom pokojnin se je namreč zgodilo to, da so nekateri s pokojnino 500 evrov izgubili veteranski dodatek, ker je cenzus omejen na 498 evrov.
Imena in priimki poslancev, ki so glasovali proti
Očitno pa je številnim poslancem iz vrst vlade Marjana Šarca prav malo mar za vojne veterane, saj so brez slabe vesti glasovali proti in jim s tem onemogočili človeka vredno življenje. Med njimi so bili: Predrag Baković, SD; Marko Bandelli, SAB; Samo Bevk, SD; Brglez Milan, SD; Lidija Divjak Mirnik, LMŠ; Brane Golubović, LMŠ; Monika Gregorčič, SMC; Matjaž Han, SD; Tina Heferle, LMŠ; mag. Meira Hot, SD; Soniboj Knežak, SD; mag. Marko Koprivc, SD; Jerca Korče, LMŠ; Aljaž Kovačič, LMŠ; Franc Kramar, SAB; Jurij Lep, DeSUS; Nina Maurovič, LMŠ; Jani (Janko) Möderndorfer, SMC; mag. Bojana Muršič, SD; Edvard Paulič, LMŠ; Robert Pavšič, LMŠ; Igor Peček, LMŠ; Gregor Perič, SMC; Robert Polnar, DeSUS; Nik Prebil, LMŠ; Jani Prednik, SD; mag. Andrej Rajh, SAB; mag. Branislav Rajić, SMC; Branko Simonovič, DeSUS; Janja Sluga, SMC; Vojko Starović, SAB; Mateja Udovč, SMC; Karla Urh, LMŠ; Andreja Zabret, LMŠ; Igor Zorčič, SMC; mag. Dejan Židan, SD; Gregor Židan, SMC; Felice Žiža, PS IMNS; Mojca Žnidarič, SMC.
Glede na to, da rebalans proračuna za leto 2019 predvideva rekordno porabo javnih sredstev, tudi ni razloga, da se vojnim veteranom ne bi vrnilo, kar jim je bilo z ZUJF-om vzeto. “Vojni veterani so ena od skupin, ki pričakujejo, da se jim posledice izboljšanja javnih financ poznajo tudi v dejanskem življenju,” je na nedavni novinarski konferenci dejal poslanec SDS Tomaž Lisec. Težko je tudi prezreti ugotovitev, da je zadnja sprememba pokojninskega zakona, ko se je pokojnina za upravičence, ki so dopolnili pokojninsko dobo 40 let brez dokupa, določila na minimalno višino 500 evrov, šla na škodo veteranom. “Kot ugotavljajo v poslanski skupini, je med tistimi, ki so izgubili pravico do veteranskega dodatka, največ upravičencev, katerim so se leta 2017 pokojnine zvišale na 500 evrov zaradi tega, ker so dopolnili 40 let delovne dobe brez dokupa. Takšno zvišanje pokojnin, ki je sicer zasledovalo načelo pravične minimalne pokojnine za polno delovno dobo, je po drugi strani pomenilo, da se je ravno vojnim veteranom skupni prihodek lahko tudi znižal, saj so v tej skupini izgubili veteranski dodatek.”
Z novelo so v SDS predlagali, da naj se v zakonu o vojnih veteranih določi osnova za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in določi njeno usklajevanje v višini in na način, kot se usklajujejo pokojnine. V povezavi s tem so predlagali določitev osnove na 550 evrov. Vlada, ki novele ni podprla, je po poročanju STA izrazila prepričanje, da naj bi vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja samo vojnim veteranom pomenila razlikovanje med vojnimi upravičenci, katerih pravno varstvo temelji in izhaja iz skupnih preteklih vojnih dogodkov. Ob tem pa so dodali, da naj bi po njihovi oceni k neenaki obravnavi vojnih veteranov in vojnih invalidov prispevala določitev osnove za ugotavljanje pravice do veteranskega dodatka in njegove višine v zakonu o vojnih veteranih ter usklajevanje s pokojninami.
Kot lahko vidimo, je poslancem iz vrst SMC, LMŠ, SD in DeSUS prav malo mar za ljudi, ki so dejansko na terenu v tistih letih, 1991 in kasneje, žrtvovali svoje zdravje, službene obveznosti in drugo, da imamo mi danes samostojno državo in človeka vredno življenje.
H. M.