Mreža organizacij Liberties sporoča, da se je demokratična recesija Evrope v letu 2024 poglobila. Italijo, Hrvaško, Slovaško, Romunijo in Bolgarijo so označili kot države, ki “načrtno spodkopavajo vladavino prava v skoraj vseh vidikih”. Medtem pa evropska poslanka Romana Tomc opozarja, da gre tukaj za združbo skrajno levičarskih nevladnikov, katerih glavnih cilj je rušenje desnih vlad.
Poročilo mreže organizacij, ki se ukvarja z nadzorom stanja človekovih pravic v EU in o katerem je mogoče brati na portalu MMC, osvetljuje šibek pregon korupcije. Prav tako pa po njihovih navedbah tudi podvrženost pravosodnih sistemov politični manipulaciji, vse večje omejitve za mirne proteste, pretirano uporabo sprejemanja zakonodaje po hitrih postopkih in nadlegovanje novinarjev.
Poročilo sestavilo več organizacij za zaščito človekovih pravic
Iz poročila, ki ga je sestavljalo 43 organizacij za zaščito človekovih pravic, ki prihajajo iz 21 držav članic Evropske unije, je mogoče razbrati opozorilo, da v primeru izostanka odločnega ukrepanja v EU obstaja tveganje za nadaljevanje trenda demokratične erozije.
Leta 2019 je mreža Liberties objavila prvo poročilo o vladavini prava v Uniji. Predstavnik omenjene mreže Viktor Kazai je navedel, da vseh šest poročil kaže na “alarmantno vztrajnost kršitev vladavine prava po vsej Evropski uniji.” Kot pravi, je Unija naredila premalo, da bi se trend preobrnil. Še posebej zaskrbljujoče naj bi bilo po njegovih besedah tam, kjer prihaja do sprejemanja ukrepov za spodkopavanja vladavine prava.
V zvezi s sosednjo Hrvaško kot problematično izpostavljajo imenovanje Ivana Turudića na mesto državnega tožilca, saj kot pravijo, je ta “tesno povezan z vladajočim HDZ”. S tem je po njihovi oceni okrnjena integriteta pravosodnega sistema. Na Slovaškem so se pod tnalom znašli ukrepi aktualne vlade. Kot posebej problematična ukrepa so izpostavili odpravo urada centralnega tožilca in zakon o tujih agentih, ki tiste nevladne organizacije, ki bi prejele 5 tisoč evrov iz tujine, označuje za organizacije s tujo podporo.
V zvezi z Italijo so se obregnili ob vladni predlog, da se pravosodnemu ministrstvu da pristojnosti nad tožilcem. Kot opozarjajo, bi to povečalo nadzor politike nad pravosodjem, prav tako pa naj bi v naši zahodni sosedi opazili, da “še nikoli ni bilo tako velike stopnje vmešavanja v javne medije”. Protikorupcijske preiskave zoper vidne politične nasprotnike vlade so kot problematične izpostavili v Bolgariji. Kot pravijo, je mogoče na drugi strani videti, kako se sicer nadaljuje trend dolgotrajnih prevar. V zvezi z Romunijo pa poročilo “izpostavlja zmago ultranacionalističnega kandidata na predsedniških volitvah, kot pravijo, zaradi TikToka, omenja tudi zavlačevanje pri sprejemanju zakona, ki bi zagotovil neodvisnost javne televizije in radia”.
Težave po njihovo niso omejene le na pet držav članic EU
Mreža Liberties navaja, da so težave prisotne tudi v drugih državah članicah EU. V primeru Madžarske pravijo, da v letu 2024 opažajo “precejšnje nazadovanje” vladavine prava. Vzpostavitev urada za zaščito suverenosti so označili kot problematičnega na račun njegovih pristojnosti, s tem naj bi se namreč krepil “pritisk na nevladne organizacije in medije”.
Okrcali so tudi Francijo, in sicer na račun “vse pogostejše uporabe možnosti sprejemanja zakonodaje brez glasovanja pa tudi vse večje omejitve svobode izražanja”. V primeru Nemčije so opozorili na njihove odzive na propalestinske dogodke. Kot ocenjujejo, naj bi bili ti pretirani in nesorazmerni. Problematizirali pa so tudi, da v državo niso dovolili vstopiti nekdanjemu grškemu finančnemu ministru Janisu Varufakisu, ki naj bi nastopil kot gost na propalestinskem dogodku. V poročilu o Poljski navajajo, da se tamkajšnja koalicija zavzema za “obnovo neodvisnosti pravosodja in medijski pluralizem”, a da se je ta znašla v konfliktu s predsednikom Andrzejem Dudo.
Evropska komisija je bila s strani mreže Liberties pozvana, da se zavzame za okrepitev nadzora nad vladavino prava v Uniji. Skladno s tem pa bi po njihovo moralo pogojevati celo evropska sredstva. Želijo si tudi, da bi v primeru kršitev vladavine prava prišlo do pospešitve pravnih ukrepov.
Za komentar poročila, zlasti v luči njenega avtorstva, smo se odločili povprašati evropsko poslanko Romano Tomc. Preberete ga lahko v nadaljevanju:
“Mreža Liberties je, kot piše na njihovi spletni strani “Evropska mreža nevladnih organizacij, zagovornikov človekovih pravic in svoboščin”. Gre torej za združbo skrajno levičarskih nevladnikov, financiranih s strani mednarodnih organizacij in združenj, med njimi je iz Slovenije tudi Mirovni inštitut, financiran tudi s sredstvi zloglasnega Soroševega inštituta, ki so si vzeli pravico državam članicam očitati kršenje vladavine prava in človekovih pravic.
Kdo so te organizacije in zakaj je to novica, vredna prve strani našega največjega javnega medija? Skupaj z manipulativnimi fotografijami Evropske komisije.
Nikakor tu ne gre za uradno institucijo Evropske unije. Evropska komisija vsako leto redno spremlja stanje na področju vladavine prava, pripravi poročilo in od držav članic zahteva tudi ukrepe.
Evropska unija bi morala, morda tudi po vzoru ZDA, ukiniti financiranje NVO-jev, ki delujejo politično motivirano in ne razkrivajo svojega financiranja. Tudi v Sloveniji imamo kar nekaj levičarskih nevladnih organizacij, ki se financirajo iz tujine. Njihov glavni cilj je rušenje desnih vlad in vlad, ki sprejemajo ukrepe, ki levi strani ne pašejo najbolj.”
Ž. N.