Da je dvig minimalne plače škodljiv ideološki ukrep, ki ne pripomore k boljšemu življenjskemu standardu najslabše plačanih, smo pisali že velikokrat, prav tako pa so pred nedavnim dvigom minimalne plače opozarjali številni znani ekonomisti. Ta je sicer sledil pritiskom skrajne nadkoalicijske Levice, glavni učinek ukrepa pa bo to, da se bo več trdo prigaranega denarja steklo v državno blagajno. Prav tako so se zaradi povišanih stroškov dela že povzpele cene storitev v nekaterih zavodih, za mnenje o tem smo vprašali tudi ekonomista Mateja Lahovnika. Za vas pripravljamo tudi pregled povišanja cen storitev v nekaterih domovih za starejše po Sloveniji!
Zaradi nespametne ekonomske politike vlade Marjana Šarca prebivalci že čutijo posledice. Tako so številni domovi za starejše že napovedali povišanje cen oskrbe, za mnenje pa smo vprašali tudi ekonomista dr. Mateja Lahovnika. Situacijo, ki gotovo ne bo omejena le na domove za starejše, je pojasnil takole: “Posledica rasti stroškov dela v javnih zavodih na eni strani in tega, da vlada na drugi ni zagotovila dodatnih sredstev za povišanje teh stroškov, je seveda, da so višje stroške prevalili na cene storitev. To je povsem pričakovano, ne gre le za domove za starejše, pričakujem, da se bo podobno storilo tudi pri vrtcih.”
Ekonomisti so ponujali boljšo rešitev, a vlada se raje zanaša na populizem skrajne Levice
Lahovnik ob tem predstavi še veliko bolj smiselno rešitev, ki bi za vse zaposlene predstavljala višje neto prihodke, po drugi strani pa ne bi dodatno obremenila delodajalcev in tako ne bi povzročila dviga cen nekaterih storitev: “Vlada bi morala upoštevati predlog, da bi se namesto nominalnega poviševanja minimalne plače povišala splošna dohodninska olajšava, kot smo nekateri predlagali. V tem primeru bi se ob enakih stroških dela plače vsem zaposlenim v državi in pokojnine povečale. Nominalno zviševanje minimalne plače z zakonom je po drugi strani povzročilo močno povišanje stroškov delodajalcev, medtem ko bi lahko nekateri zaposleni lahko dobili celo manj, ker so padli v višji razred, kar se tiče plačila vrtcev in kar se tiče drugih stvari. Bolje bi bilo, če bi država dvignila splošno dohodninsko olajšavo in bi se pri enakih stroških dela za delodajalca neto prihodki vsem povečali.”
Kaj lahko stori vlada zdaj, ko je škoda s povišanjem minimalne plače že storjena?
Kljub vsem opozorilom se je vlada rajši odločila za povišanje minimalne plače, ki je več kot očitno škodljiv ideološki ukrep, s tem pa so zadostili izsiljevanjem skrajne Levice. Že prejšnji teden smo namreč pisali o tem, da dvig minimalne plače ne bo prinesel boljšega življenjskega standarda najranljivejšim zaposlenim, pač pa prej nasprotno, glavni učinek pa bo to, da se bo več denarja steklo v državno blagajno. Ali je vlada tako ravnala zavestno ali iz neumnosti, ne moremo soditi, a posledice odločitve so že tukaj. Zato smo Lahovnika vprašali, kaj lahko stori vlada glede na okoliščine. “V dani situaciji, ko so povišali nominalno minimalno plačo, bi morali zagotoviti javnim zavodom tudi vir za pokrivanje višjih plač. A ker vlada v proračunu ni zagotovila tega vira, so javni zavodi, kot so domovi za starejše in po vsej verjetnosti bo podobno tudi z vrtci, pač te stroške morali prevaliti v višjo ceno storitev,” je dejal.
Številni domovi za ostarele so že povišali cene oskrbe
Svet zavoda Doma Tisje je tako na 1. korespondenčni seji 14. decembra 2018 obravnaval in sprejel uskladitev z namenom povišanja cen oskrbe v matičnem Domu Tisje in v enoti Litija. Povišanje cen izhaja iz povišanja stroška plač, ki so se na podlagi sprejetega aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije U. l. RS 80/2018 s 1. januarjem 2019 v povprečju povišale za en plačni razred za vsa delovna mesta, zaradi aneksa št. 12 h kolektivni pogodbi za javni sektor so se z dnem uveljavitve aneksa spremenili oziroma povišali nekateri dodatki (dodatek za delo z dementnimi, dodatek za delo v deljenem delovnem času …).
V enoti Matični dom Tisje se je tako cena osnovne oskrbe I, ki vključuje osnovni bivalni standard (dvoposteljna soba s souporabo sanitarij) na podlagi navedenega dviga plač povečala za 1,6 odstotka oziroma za 9,92 evra, na 605,12 evra mesečno. Cena oskrbe IV z demenco pa se je povišala za 2 odstotka oziroma za 19,84 evra, na 1.007,50 evra mesečno, na oskrbni dan na 32,50 evra.
V enoti Litija istega zavoda pa so povišanja cen še občutnejša. Cena osnovne oskrbe I se je na podlagi navedenega dviga plač povišala za 1,3 odstotka oziroma za 8,99 evra, na 692,85 evra mesečno, cena oskrbe IV pa se je povišala za 1,9 odstotka oziroma za 21,08 evra – na kar 1.103,91 evra mesečno.
Svet zavoda Koroškega doma starostnikov je na svoji 10. redni seji z dne 27.12.2018 obravnaval in sprejel nove usklajene cene socialno varstvenih storitev, z veljavnostjo od 1.1.2019 dalje. V matični enoti Dravograd se povečajo cene osnovne oskrbe za 2,71 odstotka in v poslovni enoti Slovenj Gradec za 2,28 odstotka.
Direktor Koroškega doma starostnikov Srečko Mlačnik je pojasnil, da s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še niso prejeli pozitivnega odgovora glede povečanja cen.
Direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad Maruša Kerč nam je pojasnila, da dviga cene osnovne oskrbe v mesecu januarju kljub povišanju plač ne bo. Stroški, ki se upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen po njenih besedah vključujejo stroške dela, stroške materiala in storitev, stroške amortizacije, stroške investicijskega vzdrževanja in stroške financiranja.
Jeseni pa bo, kot še pojasnjuje direktorica, zaradi ponovnega dviga stroškov dela povišanje nujno, saj se bo povišal plačni razred večine zaposlenih in bo treba ponovno uskladiti cene. Višina dviga cene še ni izračunana.
Direktor skupine DEOS Bojan Kranjc, ki upravlja Center starejših Cerknica, Center starejših Zimzelen Topolšica, Center starejših Trnovo, Center starejših Medvode, Center starejših Horjul in Center starejših Notranje Gorice nam je odgovoril, da so zaradi večjih stroškov dela s 1. januarjem 2019 smo v njihovih centrih povišali cene na socialnem delu za približno en odstotek.
Povišanje so po pojasnilih direktorja izvedli na račun povišanja stroškov dela, ki so nastali zaradi spremembe višjega plačnega razreda skoraj vseh zaposlenih. Na račun tega so se stroški dela povečali za okoli štiri odstotke, povečanje minimalne plače pa na tokratno povišanje ni vplivalo. Po besedah direktorja pričakujejo še eno povečanje cen ob redni uskladitvi vseh stroškov s 1. marcem 2019. Višina tega dviga cen bo odvisna od parametrov za uskladitev cen, ki jih bo Ministrstvo za delo objavilo v kratkem, gre pa za priznano višino stroškov dela, materiala, storitev in financiranja.
Tonja Žumbar iz Doma starejših občanov Tezno nam je pojasnila, da dvig stroškov plač pomeni tudi višje stroške dela. V domu, kjer so do sedaj imeli ceno standard oskrbe I v dvoposteljni sobi 18,65 evra dnevno in za oskrbo IV 31,60 evra dnevno, zdaj predlagajo povišanje cene oskrbe I za standardno storitev v dvoposteljni sobi na 19,03 evra in za oskrbe IV na 31,93 evra na stanovalca dnevno, kar je za dva odstotka višje. Višje cene bodo po pridobitvi soglasja pristojnega ministrstva uporabljali od prvega januarja 2019 dalje.
Vprašanja o povišanju cen smo poslali še nekaterim slovenskim zavodom. Članek bomo z odgovori posodobili takoj, ko jih prejmemo.
J. Ž.