Minister za zdravje ima ambiciozne načrte za letošnje leto. Poudarja, da morajo biti sprejete rešitve v zdravstvenem sistemu strokovne in ne populistične, njegova ideja strokovnosti pa je populistično metanje še več denarja v zdravstvo. A kot vedno ostaja pri praznih obljubah. Z več denarja v zdravstvo za krajšanje čakalnih dob sta poskušala že nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc in nekdanji minister za zdravje Samo Fakin.
Eno leto vlade Marjana Šarca, ki jo sestavljajo LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in nadkoalicijska Levica, a še vedno nobene reforme. Zdravstvo, tako kot že vrsto let, ostaja v krizi. Ministri za zdravje se menjajo, težave pa se samo stopnjujejo.
Vedno daljše čakalne dobe, ki pestijo imetnike zdravstvenega zavarovanja, se ohranjajo ali še daljšajo. Zdravniki so vedno bolj obremenjeni, zdravstvenega kadra primanjkuje. Zdravstveni delavci dajejo odpovedi in iščejo delo v tujini. Tam imajo boljše pogoje dela.
Postavljanje novih birokratskih ovir
Na Nova24 TV že dalj časa opozarjamo na vrsto nepravilnosti v zdravstvu. Zdaj na to opozarjajo tudi sami zdravstveni delavci. Kot so sporočile medicinske sestre z intenzivne terapije v šempetrski bolnišnici, se srečujejo “s pravnim nonsensom ob uveljavitvi kompetenc za delo, ki jih je podpisal minister za zdravje maja letos”.
Šempetrske medicinske sestre opozarjajo, da predvsem srednje medicinske sestre ne vedo več, kaj bodo sploh še smele delati, predvsem zato, ker določenih nalog, za katere so dejansko usposobljene in so jih več desetletij lahko opravljale, po sprejetju odloka ministra Aleša Šabedra ne smejo več opravljati.
To pa je ravno nasprotno od tistega, kar obljublja Šabeder. Sam namreč po poročanju STA ni zadovoljen z razrezom proračuna za prihodnji dve leti, po katerem bo zdravstvu samo v prihodnjem letu pripadlo 197 milijonov evrov. Šabeder jadikuje, da je zgolj 19 milijonov evrov namenjenih investicijam.
Nikoli dovolj denarja
Investicije so v tem primeru sopomenka za obnovo dotrajanih prostorov ter nakup preplačane zdravstvene opreme. Pri tem se vedno zgolj opozarja, kako zdravstvene ustanove delujejo z izgubo. Pozablja pa se, v kolikšni meri bi lahko te izgube, ki segajo v milijone evrov, sanirali samo z učinkovito rabo razpoložljivega zdravstvenega osebja. Slovenija, po drugi strani, sledi nemški banalnosti, kjer medicinska sestra na koncu ne sme več niti vzeti krvi pacientu. Namesto medicinskih sester to počnejo študenti medicine.
Kot kaže, Slovenijo čaka podobna prihodnost, le da bodo nepotrebne birokratske spremembe spet najbolj udarile ravno po pacientih in dolžini čakalnih vrst. Namreč, če so medicinske sestre, ki že več kot deset let opravljajo določene naloge, odstranjene s teh nalog, pomeni, da se ustvarja umetna vrzel.
Ugibamo lahko, da ko bo vrzel postala še bolj opazna, pa bo minister Šabeder za reševanje le-te predlagal nič kaj populistično metanje še večjih količin davkoplačevalskega denarja v zdravstvo. Kot da bi sobni rastlini odrekel vodo in jo začel obmetavati z denarjem. Rastlina se bo še vedno sušila, tako kot se bodo čakalne vrste v slovenskem zdravstvu še vedno daljšale.
Šabeder obljublja nov prispevek
V skladu s tem načinom razmišljanja minister Šabeder do začetka leta 2020 obljublja nov zakon o dolgotrajni oskrbi, pri čemer bo po Šabedrovem mnenju “potreben nov prispevek”, poleg tega pa so v pripravi spremembe pri vodenju javnih zdravstvenih zavodov. Šabeder razmišlja tudi o združevanju bolnišnic.
Z drugimi besedami, račun bodo spet v imenu narodovega blagra izstavili davkoplačevalcem, medtem ko bodo pacienti v novih združenih bolnišnicah izpostavljeni še daljšim čakalnim vrstam.
Ivan Šokić