“O predlogu Evropske komisije o novi uredbi EU o zmanjšanju rabe fitofarmacevstkih (FFS) sredstev za 50 % poudarjam, da za Slovenijo to pomeni, da bo 45 % kmetijskih površin izločenih za uporabo FFS, tudi tiste, ki so primerne za ekološko kmetijstvo,” sporoča evroposlanec Franc Bogovič.
V EU parlamentu se je začela zakonodajna pot uredbe o zmanjšanju porabe pesticidov, ki jo je lani poleti predlagala Evropska komisija. Pojavil se je predlog, da bi članice EU do leta 2030 porabo zmanjšale za polovico, kar že več mesecev vznemirja evropsko javnost. Nasprotovanje se pojavlja tako v posameznih političnih skupinah kot tudi članicah EU. Predlogom nasprotuje tudi Slovenija. V Bruslju so namreč nekateri prepričani, da poraba pesticidov upada prepočasi. Kemikalije bi zmanjšali za 50 odstotkov oziroma jih povsem prepovedali na občutljivih območjih, poroča RTVS.
Kritiki menijo, da predlog ne upošteva razlik med državami ter ogroža prehransko varnost. Kmetje bi morali po mnenju Bruslja preučiti alternativne metode odvračanja škodljivcev, države pa pripraviti seznam alternativnih sredstev za posamezne poljščine, vsi uporabniki pa obvezno voditi evidenco uporabe. Evroposlanec Franc Bogovič je še prepričan, da bi dnevni vpisi, certificiranje integrirane predelave, marsikaterega malega kmeta odvrnili od kmetovanja. Trenutni predlog k sreči uživa zgolj podporo Zelenih in Levice, v preostalih političnih skupinah pa so razdeljeni ali pa predlogov ne podpirajo.
Pričakovati je še dodatne zaplete, ko bodo mnenja podale države članice EU, zato je prihodnost predloga vprašljiva. Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič poudarja, da bi bila pri nas (ob morebitnem sprejemu sporne zakonodaje) prepovedana uporaba pesticidov na vseh območjih Nature 2000 oziroma vseh občutljivih vodovarstvenih območjih, kar je približno 45 odstotkov kmetijskih zemljišč. “Primer: na Krasu vinogradniki ne bodo smeli uporabljati tudi tistih sredstev, ki so dovoljeni za ekološko kmetovanje. Obenem to pomeni zaraščanje,” pojasnjuje Žveglič. Vprašanje je tudi, kako odpravljati invazivne tujerodne rastline.
“Gre za enega najbolj butastih zakonodajnih predlogov”
“To je ena najbolj butastih zakonodajnih priprav, ki jih je Evropska komisija pripravila in vnaša med države članice izredno veliko protievropsko nastrojenost,” še pojasnjuje Žveglič, ki dodaja, da slovenski kmetje na takšno zakonodajo niso pripravljeni. V Sloveniji je sicer izredno omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, tudi na vodovarstvenih območjih. Lokalni kmetje že sedaj kmetujejo v skladu s priporočili stroke. Dolgoročno pa mora Evropska komisija upoštevati razlike posameznih držav članic. Žveglič: “Slovensko kmetijstvo je najbolj sonaravno kmetijstvo v celotni EU. Imamo izredno nizko uporabo fitofarmacevtskih sredstev.”
“Od 450 pripravkov, ki so v EU dovoljene, je v Sloveniji dovoljenih samo dobrih 200.” Obenem imamo nizko obremenitev okolja in površin z živalskimi iztrebki. Imamo pa tudi izredno majhne kmetije, ki jih je tehnološko težko pripraviti itd. Najslabše pa jo bodo odnesli potrošniki, kar bo težava celotne EU. Vrh vsega pa kapital, lobiji in multinacionalke pripravljajo selitev kmetijske proizvodnje v tretje države, kjer tega nadzora ni in kjer bo mogoča uporaba še bolj spornih kemikalij. Države, ki lokalno proizvodnjo prepovedujejo, bodo tam uporabljale še močnejša kemična sredstva, ta hrana pa se bo znašla v Evropi in Sloveniji, kar je v nasprotju z nacionalnim interesom. Gre namreč za dobrino strateškega pomena.
Domen Mezeg