Proračun 2024–2025: zdravstvenemu resorju manj, nevladnikom več, a zabave bo kmalu konec

Po kar nekaj opozorilih fiskalnega sveta zaradi prevelike razsipnosti vlade je finančni minister Klemen Boštjančič zdaj zagotovil, da je vlada tokrat sledila fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova veljali. Vlada je namreč pripravila spremembo proračuna za leto 2024 in 2025 z namenom zmanjšanja odhodkov z določenimi finančnimi rezi. In medtem ko se mora mariborska bolnišnica s prenovo »znajti sama«, pomanjkanja zagotovo ne bodo občutili nevladniki – oni bodo dobili več.

Skupni odhodki za prihodnje leto se sicer zmanjšujejo s 15,5 na 15,23 milijarde evrov, v 2025 pa naj bi znašali 15,9 milijarde evrov. Ne glede na njihov poskus »finančne stabilizacije« z določenimi rezi bo poraba še vedno za 50 odstotkov večja kot v letu 2019. Finančni minister Klemen Boštjančič je na državni televiziji povedal, da z razrezi ne bodo zadovoljni vsi, glede na podatke je ministrstvu za zdravje namenjeno manj, medtem ko gre več sredstev nevladnikom. Poslanec SDS Franc Breznik je ob tem opomnil na polletne podatke ministrstva, iz katerih je bilo razvidno, da je Golobova vlada trošila več, kot si je lahko privoščila, in s tem pridelala več kot 400-milijonski proračunski primanjkljaj, zato je v zvezi s tem nanje naslovil tudi poslansko vprašanje.

Postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti je vlada začela konec maja, posebnost pa je ta, da so tokrat upoštevali fiskalna pravila. Kot je povedal Boštjančič v Odmevih, so zgornje meje izdatkov vseh proračunskih uporabnikov ob tem že določene: za leto 2024 v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn ne smejo preseči 15,3 milijarde evrov, za leto 2025 pa ne 15,9 milijarde evrov. Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v proračunu, ki ga je DZ potrdil novembra lani. Ministrstva bodo morala do 22. avgusta pripraviti predloge svojih finančnih načrtov, pri čemer so po Boštjančičevih besedah vsi porabniki po eni strani nezadovoljni, po drugi strani pa razumejo realnost položaja.

Vlada je po seji sicer objavila razrez proračunov za leto 2024 in 2025, vendar ni čisto primerljiv s sprejetim proračunom za leto 2024 zaradi novih ministrstev in s tem drugačne prerazporeditve, pristojnosti in cilji. So pa določene zadeve precej jasne, in sicer, da bi prav resor zdravja, področje, s katerim se aktualna vlada ne zna soočiti, neposredno dobil manj. Ministrstvo za zdravje bi po sprejetem proračunu dobilo 734 milijonov evrov, predlog razreza sprememb proračuna pa za ta resor predvideva 542 milijonov evrov. V letu 2025 bi se proračun ministrstva dodatno skrčil na 492 milijonov evrov. Rez bodo občutili tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Po novem predlogu bi namreč sredstva v letu 2024 znašala 179 milijonov evrov. Sprejeti proračun je predvideval 196 milijonov evrov. Manj bo dobilo ministrstvo za obrambo, namesto zdaj predvidenih 1,064 milijarde bo  dobilo 1,049 milijarde evrov.

Manj resorju za zdravje, več nevladnikom
Finančni rezi zagotovo ne bodo prizadeli nevladnikov, ki se jim skupna poraba povečuje z 78,3 na 81,6 milijona evrov. Tudi Državni zbor bo dobil 1,7 milijona več kot v zdaj sprejetem proračunu (34,5 milijona evrov), Ustavno sodišče poldrugi milijon več (7 milijonov evrov), Računsko sodišče pol milijona več (8,8 milijona evrov). Državna volilna komisija pa na drugi strani 800 tisoč evrov manj (5,1 milijona evrov). Približno enako denarja bodo dobili pravosodni proračunski porabniki: sprejeti proračun za prihodnje leto predvideva 271 milijonov evrov za sodišča in tožilstva, obljuba dela dolg – ko gre za sodnike.

Več bo dobilo ministrstvo za notranje zadeve, in sicer 28 milijonov evrov več kot v predhodnem sprejetem proračunu. Kar je pozitivno pri proračunu, je, da bo ta nekaj sredstev namenilo tudi kmetom, medtem ko bo proračun ministrstva za zunanje zadeve ostal praktično enak. Ministrstvo za javno upravo bi po novem dobilo 173 milijonov evrov, prej 135 milijonov evrov.

Infekcijska klinika v Mariboru naj se “znajde sama”, več denarja Maljevcu
Precej manj bo dobilo ministrstvo za infrastrukturo, minister je bil v Odmevih kritičen do ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in njenega projekta vzpostavitve nacionalnega letalskega prevoznika. Priznal je, da je slovenska letalska povezljivost slaba, vendar da bi bilo ta problem mogoče rešiti učinkoviteje in ceneje. Krči pa se tudi proračun ministrstva za delo (z 2,1 na 1,8 milijarde evrov), vendar naj vas to ne zavede, saj se je del dejavnosti preneslo na ministrstvo za solidarno prihodnost, ki bo imelo prihodnje leto na razpolago 155 milijonov evrov, v letu 2025 pa že 272 milijonov evrov. Vse pod izgovorom za gradnjo neprofitnih stanovanj, o katerih poslušamo le besede in gledamo črke na papirju. Sprejeta je bila tudi sprememba načrta za okrevanje in odpornost (NOO), v zvezi s katerim sicer v načrtu ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, zaradi vsem znane “časovnice” pa so izločili projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, ta naj se “znajde sama”.

Poraba za 50 odstotkov višja kot v letu 2019, precej višji tudi primanjkljaj v državni blagajni
Na novinarski konferenci po seji vlade je Boštjančič dejal, da bodo odhodki še vedno visoki, in to kar za 50 odstotkov višji kot v letu 2019. Dejal je, da “takšna raven omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov, na drugi pa racionalno rabo sredstev”, kar odpira veliko vprašanj glede na to, da bodo tokrat še več sredstev dobili nevladniki in ministrstva, ki se doslej (poleg ostalih) niso izkazala za koristna, kaj šele razvojna. Spomnimo, da je imel državni proračun po prvih podatkih ministrstva za finance v prvem polletju letos 413 milijonov evrov primanjkljaja. V istem času lani je bil polletni primanjkljaj 124 milijonov evrov, čeprav so na lansko polletje vplivale volitve, epidemija in izbruh vojne v Ukrajini.

Ana Horvat