Tradicionalno ime ene osrednjih razstavnih dvoran 177 let stare Stockholmske Univerze za umetnost, obrt in oblikovanje je tarča kritik zaradi “strukturnega rasizma” in “kolonializma”, ker so se študentje manjšinskega porekla zavzeli za odstranitev besede “bela”.
Študentje Stockholmske Univerze za umetnost, obrt in oblikovanje so organizirali pobudo, s katero skušajo izsiliti spremembo imena znamenite razstavne dvorane “Belo morje”, ki jo obtožujejo izvajanja “strukturnega rasizma” nad nebelci. Kot meni protirasistični študentski kolektiv, ki se je poimenoval za Rjavi otok, kar naj bi bila antiteza “beline”, naj bi bila sprememba imena nujna. Njihovo ime naj bi bilo tudi metafora za študente manjšinskega porekla. Ena izmed pripadnic pobude Rjavi otok Cassandra Lorca Macchiavelli, je ob tem pojasnila, da so “Belo morje” vzeli kot primer za začetek dialoga o tem, kako se izražata strukturni rasizem in kolonializem in kako obravnavamo drug drugega, poroča Sputnik News.
S pobudo skušajo opozoriti na to, kakšen učinek ima arhitektura, kakšno vlogo imajo prostori itd. Priznala je, da je dialog namenjen spremembi imena. Ravnateljica oddelka za umetnost Maria Lantz pa je ob tem zagotovila, da šola zelo resno obravnava poglede študentov na njihovo vključevanje in pravično obravnavo, o tej tematiki pa potekajo tako delavnice kot tudi raziskovalni seminarji. Ob tem je še poudarila, da ne gre zgolj za vprašanje imena, marveč gostoljubja, arhitekture in komunikacije. Ime “Belo” vsekakor nima najmanjše zveze z rasizmom, ampak je zgodovinsko gledano, nastanek imena povezan z Belim morjem, ki se nahaja južno od Barentsovega morja v Rusiji.
Gre le za enega izmed številnih poskusov ideološkega inženiringa s strani progresivcev, ki se izvaja v Evropi s pomočjo uporabe “manjšin” z namenom doseganja t. i. “rasne pravičnosti”. Ob tem se lahko odstranjuje tudi kulturo in zgodovino, kot smo bili nedavno na primer priča v Veliki Britaniji pa tudi drugod. Pritiski za ustvarjanje bolj multikulturne družbe pa se dogajajo tudi na evropskem vzhodu, ki se še vedno uspešno upira tovrstnemu posiljevanju. Primer prihaja z Madžarske, iz leta 2018, ko naj bi evropski uradniki mestu Székesfehérvár odrekli podporo pri kandidaturi za prestolnico Evrope, ker naj bi tam živelo preveč belih srečnih kristjanov in premalo migrantov, kar je brez dlake na jeziku povedal tamkajšnji župan András Cser-Palkovics.
Domen Mezeg