Kako požrešen je v Sloveniji javni sektor? Če pogledamo samo funkcionarje na ministrstvih, lahko ugotovimo, zakaj so te službe tako privlačne – med drugim omogočajo uporabo službenega avtomobila na stroške davkoplačevalcev. Tudi za zasebne namene.
Uporaba službenega avtomobila sicer ni novost – mnoga podjetja imajo namreč v lasti službene avtomobile, ki jih vsaj nekateri uporabljajo tudi v neslužbene namene, v zameno za to pa podjetju plačujejo boniteto. Očitno pa je, če uporabimo logiko Zorana Jankovića, tudi država neke vrste podjetje. Zato imajo ministrstva v lasti precej službenih avtomobilov, ki jih vodilni uslužbenci uporabljajo tudi v zasebne namene. A uporabo − ne glede na plačilo bonitet oziroma nadomestila − teh vozil plačujemo davkoplačevalci. Pa ne samo nakup, ampak tudi stroške vzdrževanja, registracije in zavarovanja. Povedano drugače: rdeča buržoazija, ki se je z zamenjavo Cerarjeve vlade s Šarčevo samo še okrepila, se okorišča na račun vseh nas.
Si je oficir privoščil preveč?
Zakaj sploh ta tema? Med očitki, ki jih je bil deležen sedaj že nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček, je bil namreč tudi ta, da je službeno vozilo uporabljal v zasebne namene – kar v naši državi niti ni redkost. Spletni portal Nova24TV je nedavno poročal o podobnem primeru v vrstah Slovenske vojske oziroma generalštabu. Po nekaterih namigih naj bi si brigadir Milko Petek (nekdanji oficir JLA), poveljnik centra vojaških šol, omislil voznika, da ga vozi v službo v Maribor in nazaj domov, čeprav naj bi imel doma parkirano službeno vozilo za osebno uporabo, ki je last ministrstva. Kot piše Nova24TV, je Milko Petek kader prejšnje ministrice za obrambo Andreje Katič, sedaj pravosodne ministrice, do nedavnega pa je bil poveljnik poveljstva sil Slovenske vojske, čeprav bi moral odstopiti že ob razrešitvi načelnika generalštaba Andreja Ostermana. No, kakorkoli že, na očitke o uporabi službenega avtomobila so z generalštaba odgovorili, da je brigadir Petek “kot poveljnik CVŠ skladno s sklepom o pravici do stalne osebne uporabe službenih avtomobilov upravičenec do stalne uporabe službenega vozila, tako za službene kot privatne namene”. “Do uporabe so v SV upravičeni častniki na položaju poveljnika brigade in častniki na njim enakih ali višjih položajih. V službenem času pa poveljnike operativne in taktične ravni na različne delovne obveznosti vozijo vozniki SV s službenimi vozili (ne z vozili na osebni uporabi). Prihod na delo in z dela poveljniki opravijo sami z vozilom na osebni uporabi. Načelnica generalštaba generalmajorka Alenka Ermenc se je s poveljnikom že pogovorila in od njega zahtevala ravnanje, skladno s sklepom o pravici do stalne osebne uporabe službenega vozila.”
Poslansko vprašanje
Seveda pa nas je zanimalo, kdo vse ima v državnem vrhu takšno pravico do uporabe službenega vozila. Poslanec SDS Zvone Černač je zato v zvezi s tem na vlado naslovil poslansko vprašanje. 24. januarja letos so z vlade odgovorili: “Vlada Republike Slovenije je prejela pisno poslansko vprašanje Zvonka Černača, iz katerega izhaja zahteva po seznamu uporabnikov službenih vozil na nivoju vlade, ministrstev, organov v sestavi … z navedbo oseb, ki imajo ta vozila v uporabi v službene in zasebne namene, znamke vozil, kakšno boniteto plačujejo za to uporabo in število prevoženih kilometrov, realiziranih po posameznikih (v službene in zasebne namene) v mesecu oktobru in novembru letos. V prilogi posredujemo seznam uporabnikov službenih vozil za mesec oktober in november 2018 za upravičence do službenih vozil v ministrstvih z organi v sestavi ter vlade.” No, to prilogo smo prejšnji teden že objavili na spletni strani Demokracije in ob tem opozorili na vzorčni primer – na vedno glasnega državnega sekretarja Jerneja Štromajerja, ki ne skriva svojih simpatij do skrajnega levičarstva, a vseeno uživa življenje z veliko žlico.
Nepopoln seznam
Seznami, ki so jih poslali z vlade, pa so seveda nepopolni, kar smo po svoje pričakovali. Našteti so posamični uslužbenci ministrstev (vključno z ministri), in sicer na dveh seznamih – eden velja za prevožene kilometre v lanskem oktobru, drugi pa v lanskem novembru. Našteto je tudi, katere avtomobile uporabljajo (ponekod so ti podatki zelo nenatančni in povsem pavšalni), vendar večina nima navedene letnice izdelave oziroma prve registracije. Na seznamu so sicer večinoma vozila spodnjega srednjega razreda, bolj luksuznih praktično ni. Prav tako ni navedeno, koliko imajo ti avtomobili prevoženih kilometrov. Iz teh podatkov je tako skoraj nemogoče narediti analizo, koliko se plačevanje bonitete za uporaba avtomobila ujema z dejanskim stanjem avtomobila (nabavna cena, stroški vzdrževanja, starost, velikost itd.). Zanimivo je, da je pri veliki večini zapisano le to, koliko kilometrov so prevozili na mesec, ni pa označeno, koliko kilometrov je uvrščenih v t. i. zasebne namene, kamor sodi tudi prevoz na delovno mesto in nazaj. Sumimo lahko, da so takšne sezname pripravili namerno, tako kot smo lani dobili sezname izplačanih honorarjev, ki so jih ministrstva plačevala svetovalcem – tudi takrat so se podatki mešali, enkrat so bili napisani v bruto zneskih, enkrat pa v neto zneskih.
Primer Jerneja Štromajerja
Kljub vsemu pa smo nekaj uporabnih podatkov le našli. Omenili smo državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Štromajerja, vidnega člana SD, doma iz občine Slovenske Konjice. Kot kaže seznam, se Štromajer prevaža z vozilom peugeot 407 2.0 HDi (letnik 2010, zanimivo, eden redkih, kjer je letnica avtomobila javno zapisana). Tako je v oktobru s tem avtomobilom prevozil 2.560 kilometrov, od tega 2.046 kilometrov v zasebne namene (kar pomeni, da je večino kilometrov opravil za potrebe, ki nimajo zveze s službo). V novembru pa je naredil 3.058 kilometrov, od tega 2.572 kilometrov v zasebne namene. Na mesec pa so mu obračunali boniteto (bruto) v vrednosti 58,12 evra (tako oktobra kot novembra lani). Seveda pa ni znano, ali Štromajerju (in drugim funkcionarjem, ki imajo na voljo službene avtomobile za zasebno uporabo) ministrstvo plačuje tudi gorivo, saj je plačilo bonitete odvisno tudi od tega dejstva. Vprašanje je tudi, kdo je kril stroške popravila avtomobila, ki ga je po naših informacijah Štromajer lani jeseni poškodoval.
Izračun bonitete
Da bi nekoliko bolje razjasnili višino bonitete, smo pokukali na spletno stran Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije oziroma na podstran, kjer je mogoče to boniteto izračunati (www.zvezarfr.si/pripomocki/izracuni/boniteta-za-sluzbeno-vozilo). Denimo za vozilo, ki bo letos maja staro devet let in je bilo leta 2010 nabavljeno v vrednosti šestnajst tisoč evrov, bi prvo leto v primeru, da bi bilo zagotovljeno gorivo, uporabnik plačal 300 evrov za boniteto (oziroma nadomestilo za uporabo službenega vozila), seveda v primeru, da naredi v zasebne namene več kot 500 kilometrov mesečno. Kot določa zakonodaja, boniteta za uporabo službenega osebnega vozila v zasebne namene znaša 1,5 odstotka nabavne vrednosti vozila mesečno za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost, ki je osnova za izračun bonitete, se v drugem, tretjem in četrtem letu zniža za 15 odstotkov, v petem, šestem, sedmem in osmem letu za 10 odstotkov, od devetega leta dalje pa ta znaša 10 odstotkov. Če zaposleni mesečno prevozi manj kot 500 kilometrov v zasebne namene, se nabavna vrednost zmanjša za 50 odstotkov, kar pomeni, da se posledično za 50 odstotkov zmanjša tudi višina bonitete. Omenjena višina bonitete se obračuna v primeru, kadar zaposleni sam krije stroške goriva, ki ga porabi za zasebne vožnje. Če pa delodajalec delavcu zagotovi tudi gorivo za zasebne vožnje, se boniteta poveča za 25 odstotkov, vse to pa vpliva tudi na obračun dohodnine v tekočem letu. Glede na to, da starost vozil večinoma ni navedena, lahko iz višine bonitete sklepamo, ali gre za novejše ali starejše vozilo.
Generalni sekretar vlade ima novega
Poglejmo primer še enega državnega sekretarja, ki je sicer nedavno izgubil službo – to je Jan Škoberne, prav tako član SD. Njegovo službeno vozilo je toyota auris 1.8 (žal ni znan letnik izdelave), boniteta pa 248,26 evra. Tako za oktober kot za november 2018 je navedeno, da je s tem avtomobilom naredil več kot 500 kilometrov v zasebne namene, več podrobnosti pa ni znanih. Zanimiv pa je primer generalnega sekretarja vlade – Stojan Tramte je bil v oktobru naveden kot uporabnik dveh službenih avtomobilov (prvi je audi A6 3.0 TDI, drugi pa BMW 520d), od katerih je bil v novembru prvi odpisan, zanj pa je plačal 25,05 evra bonitete, kar pomeni, da je šlo verjetno za starejše vozilo, medtem ko je za BMW imel obračunanih 286,33 evra bonitete. Kot je zapisano v opombi, je bila obračunana dvojna boniteta zaradi vmesne zamenjave avtomobila. Očitno so v oktobru 2018 za potrebe novega generalnega sekretarja vlade nabavili novo vozilo BMW, v tem mesecu je Tramte z njim prevozil 2.040 kilometrov, v novembru pa 1.897. Seveda je bilo temu primerno tudi plačilo nadomestila (422,68 evra), a se ob plači, ki je oktobra znašala 2.886 evrov (verjetno gre za neto vsoto), to ne pozna kaj dosti, saj mu ni treba imeti lastnega avtomobila in zanj plačevati. Kar velja seveda tudi za vseh drugih več kot 130 funkcionarjev (vključno z ministri), ki uporabljajo službena vozila tudi v zasebne namene. To se jim očitno splača, čeprav imajo nekateri od njih tudi avtomobile nekoliko starejšega letnika, a njihovo vzdrževanje tako ali tako krijemo davkoplačevalci. Na seznamu tako najdemo tudi nekaj rekorderjev, ki so v oktobru in novembru presegli pet tisoč kilometrov na mesec, nekateri celo več kot devet tisoč kilometrov.
Če sklenemo: blagor eliti javne uprave, ki ji davkoplačevalci lajšamo težave pri uporabi službenih vozil – medtem pa Ljubljanski potniški promet ob podražitvi voznine zaradi varčevalnih ukrepov krči število avtobusnih voženj …
Gašper Blažič, Demokracija