Zdela se je kot pravljica iz sanj. Etnokamp Velika Planina, najnovejša turistična destinacija, ki so jo oglaševali kot veliko pridobitev za občino Kamnik, ki išče več kandidatov za delo v poletni sezoni, je v večini zgrajena na črno in brez potrebnih dovoljenj. Investitor Matjaž Zorman je pridobil dovoljenje zgolj za en paviljon, na gradbišču pa ni niti gradbene table.
V Sloveniji ne more praktično nič več presenetiti. Velikopotezni turistični projekt planšarskih hišic pod Veliko Planino, ki ga zadnje čase oglašujejo kot turistični biser pod vznožjem Velike Planine, je zgrajen mimo potrebnih dovoljenj in soglasij. Kljub temu na mestu ob reki Kamniški Bistrici nastaja rekreacijsko- turistični center z več kot 24 objekti. Na podlagi informacij javnega značaja smo preverili, da ima lastnik projekta dovoljenje zgolj za postavitev enega paviljona dimenzij 8×4 metra.
Projekt pa je imel še do nedavnega – ko se še ni vedelo, da investitor nima ustreznih dovoljenj – podporo občine Kamnik, saj je na predstavitev projekta prišel celo župan občine Kamnik Marjan Šarec. Za oglaševanje pa je redno skrbela spletna stran kamniške občine Kamnik.info. Proti črni gradnji Etnokampa se inšpekcije odzivajo zelo počasi, saj je bilo podanih že več prijav na gozdno, gradbeno in kmetijsko inšpekcijo.
Najprej se je lotil gozda
Lastnik zemljišča in vodja projekta Etnokamp je družba PALMIERI d. o. o. iz Trzina, katere direktor je Matjaž Zorman. Zemljišče ima status kmetijske in gozdne površine, s strani Občine Kamnik pa so pojasnili, da ima to območje športno in rekreacijsko funkcijo. Še ne dolgo nazaj je zemljišče prekrival gozd, ki pa ga je Zorman lansko leto posekal. Nekaterim medijem je celo dejal, da so morali drevje odstraniti zaradi posledic žleda. Ko se je začela sečnja, je bil o dogodku obveščen Zavod za gozdove z območne enote Kamnik.
Ta je sečnjo za trenutek ustavil, in sicer s pojasnilom, da se ugotovi dejansko stanje, vendar je zavod za gozdove iz območne enote Ljubljana 30. septembra 2015 izdal soglasje za sečnjo kljub dikciji iz 21. člena Zakona o gozdovih, ki določa, da se krčitev gozda lahko izvede šele po izdanem gradbenem dovoljenju, ki pa ga za celoten Etnokamp ni nikoli dobil. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta v celotnem kompleksu ima zgolj paviljon z merami 8×4 metre, ki pa ga je investitor pridobil šele naknadno – 6. aprila 2016.
Ker investitor Zorman nima potrebnih dovoljenj za gradnjo in umestitev objektov na kmetijsko zemljišče, poskuša sedaj izigravati zakonodajo tako, da postavlja mobilne hišice na kolih. Vendar je zakonodaja kljub temu zelo jasna: na kmetijskem zemljišču je prepovedano postavljanje vsakršnih objektov, ki so v nasprotju z občinskim prostorskim aktom, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte. Znotraj tega tudi ne paše kozolec večjih dimenzij, ki ga je Zorman postavil v Etnokamp. Zakon za pomožni kmetijski objekt določa največjo dovoljeno višino do vključno 6 metrov.
Zagradil je tudi prostor ob reki
Družba PALMIERI si je prav tako prilastila del zemljišča ob Kamniški Bistrici, ki je last Republike Slovenije in ima status poplavnega območja, kjer sta kakršnakoli gradnja objektov in nasipavanje materiala absolutno prepovedani. Foto dokumenti jasno dokazujejo tudi zagraditev zemljišča direktno do struge reke Kamniške Bistrice. Zorman pa se očitno požvižga tudi na zakon o vodah, ki določa prost prehod v 15-metrskem pasu od meje vodnega zemljišča.
Matjaža Zormana in njegovo družbo so krajani že prijavili gradbeni, gozdni in kmetijski inšpekciji, ki zaenkrat ostajajo neodzivne, lastnik pa še naprej nemoteno izvaja in končuje gradbena dela. Zaradi nedelovanja državnih organov, ki bi morali reagirati na tovrstne nepravilnosti ter bi morali skrbeti za delovanje pravne države, črnograditelj še naprej gradi počitniške objekte, čeprav gradbišče ni označeno in je brez potrebnih dovoljenj za gradnjo ter poseg v prostor.
Krajani so se uprli črnograditeljstvu
Črni gradnji in projektu rekreacijsko turističnega centra pa nasprotujejo tudi krajani Godiča. Civilna iniciativa Godič je svoje nestrinjanje izrazila s podpisi peticije proti gradnji kampa, nestrinjanje pa utemeljujejo z neustrezno cestno infrastrukturo, zaradi katere bi bil onemogočen njihov dostop do lastnih domov. Gradnja Etnokampa bi zahtevala tudi gradnjo parkirišč, kar je po njihovem skrajno neprimerno za kmetijsko zemljišče.
Protest proti črni gradnji je krajevna skupnost Godič poslala tudi na občino Kamnik, kjer pa še do danes niso prejeli odgovorov župana Marjana Šarca.
M. P.