Šarčeva dvoličnost in strah pred volitvami

Vladna koalicija LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB s podporo Jelinčičeve SNS in dveh poslancev narodnosti je spet podprla dva zakona iz proračunskega svežnja za prihodnji dve leti, na katera je državni svet prejšnji teden izglasoval odložilni veto. Tako kot prvič so tudi tokrat proračunske dokumente za leti 2020 in 2021 zelo disciplinirano podprli isti poslanci, za je glasovalo 48 navzočih poslancev. Edina izjema med koalicijskimi poslanci je bil Robert Polnar iz stranke DeSUS, ki je tudi predsednik parlamentarnega odbora za finance in je bil v svoji razpravi zelo oster. Vendar stvari to ni spremenilo.

Državni svet RS je prejšnji teden soglasno (za je glasovalo 25 svetnikov) sprejel predlog odložilnega veta na zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, čeprav jih je državna sekretarka Saša Jazbec s finančnega ministrstva poskušala odvrniti od izglasovanja veta. Svetniki so državnemu zboru ob tem predlagali, naj o tem znova odločajo, ga zavrnejo in naložijo vladi, da pripravi nov zakon, v njem pa uredi znesek povprečnine, ki pripada občinam v skladu z zakonom o financiranju občin (ZFO).

Povprečnina ne zadošča za pokrivanje naloženih obveznosti
Zakon je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra, vendar je med svetniki prevladalo prepričanje, da v zakonu zapisana povprečnina ne zadošča za pokritje vseh stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin. Povprečnina za leti 2020 in 2021 je res višja, kot je letos, a so tudi stroški občin čedalje večji. Državni svet je že v okviru postopka sprejemanja proračuna izpostavil, da vlada z združenji občin ni sklenila dogovora o višini povprečnine, temveč jo je določila sama. Državni svet opozarja tudi na neustreznost veljavne zakonske ureditve, ki vladi omogoča enostransko določitev višine povprečnine, ki ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave. Na ta način ni zagotovljena predvidljivost financiranja občin, zaradi česar je oteženo načrtovanje na lokalni ravni. “Če so naloge zakonsko določene in obstaja ocena potrebnih sredstev za njihovo izvajanje, je treba sredstva zagotoviti in pogajanj sploh ne bi smelo biti,” so vztrajali. Povprečnina se mora določiti neodvisno od vsakokratne vlade oziroma pogajanj, njena višina pa mora zadoščati za pokrivanje stroškov opravljanja zakonskih nalog, so bili kritični državni svetniki.

Državni svetniki soglasni
Dejstvo je, da zakonsko določena povprečnina zaradi uravnilovke v sistemu financiranja ne pokrije vseh dejanskih stroškov posameznih skupin občin (mestne občine, občine s sedežem upravnih enot in druge občine), opozarja tudi Združenje občin Slovenije. Državni svet se je z izglasovanim vetom tako pridružil opozorilom reprezentativnih združenj občin, da mora država z občinami ločeno urejati vprašanje manjkajočih sredstev iz naslova dviga plač v javnem sektorju in oškodovanim občinam dodeliti razliko, neodvisno od formule za izračun primerne porabe. Državni svet je še opozoril, da bi morali za izračun povprečnine kot izhodišče vzeti dejanske stroške leta 2018 in ne povprečja stroškov za zadnja štiri leta ter k tako dobljeni vrednosti dodati še predvidene povečane stroške v višini 27,8 evra za leto 2020 in v višini 37,1 evra za leto 2021. To pomeni, da bi morala povprečnina za leto 2020 znašati 658,80 evra in za leto 2021 668,10 evra. Ob tem so opozorili, da je parlamentarni odbor za finance že pred tem prepoznal dejanske stroške občin in podprl amandma za višjo povprečnino v 2020 in 2021, kot so jo predlagala reprezentativna združenja občin in državni svet. Koalicijski poslanci pa so nato po Šarčevem discipliniranju predsednikov koalicijskih strank na kosilu, ki ga je priredil (na naš račun), takšen predlog zavrnili.

Občine finančno podhranjene
Državni svet opozarja tudi na čedalje večje stroške občin za financiranje odprave posledic naravnih nesreč, ki so zaradi podnebnih sprememb čedalje pogostejše, pri tem pa finančno podhranjene občine največkrat niti ne morejo računati na finančno pomoč države. Dolgoletna finančna podhranjenost občin se izkazuje v slabem stanju (npr. cestne, vzgojno-izobraževalne, komunalne itd.) infrastrukture, ki je za občane oz. državljane primarnega pomena. S tem se jim neupravičeno znižuje standard bivanja oziroma poslabšuje kakovost življenja ter krepijo razvojne težave slovenskega prostora. Medtem ko so bile v preteklem finančnem obdobju prav občine ključne pri uspešnosti črpanja razpoložljivih evropskih sredstev, pa je zdaj bistveno težje, saj nimajo sredstev za zagotavljanje lastne udeležbe oz. nimajo možnosti zadolževanja za potrebe zagotavljanja lastne udeležbe. Na vse to je v ponedeljek tako na odboru za finance kot na plenarni seji v imenu državnega sveta opozarjal državni svetnik Milan Ozimič. Na seji odbora je bil uspešen, saj predlog Šarčeve koalicije s podporo Jelinčičeve SNS in dveh poslancev narodnosti ni prejel zadostne podpore.

Udar na odbor za finance
Povsem drugače je bilo nato na seji državnega zbora. Ta se je začela v ponedeljek ob 15. uri in se s približno enournimi odmori predvsem na zahtevo stranke DeSUS končala z enakim razmerjem moči kot prvič. Občine in lokalne skupnosti so podprli samo v strankah SDS, NSi in delno v Levici, saj mariborskega poslanca Franca Trčka pri ponedeljkovem glasovanju ni bilo, prvič pa se je glasovanja vzdržal. Ob tem dodajmo, da je Jožef Horvat iz NSi vse to ocenil tudi kot »udar državnega zbora na odbor za finance«, saj so vladajoči poslanci odločitev odbora najprej povozili že 15. novembra in drugič še 2. decembra 2019. Šarcu se je seveda smejalo, saj to pomeni, da bo lahko nadaljeval s svojo politiko nedela. Ali kot je to na Twitterju zapisal Janez Janša, predsednik lanske zmagovite stranke na volitvah SDS, da bo vse skupaj še nekaj časa trajalo, razen škode pa ne bodo naredili nič drugega.

Vida Kocjan