Stranka SD velja za etablirano stranko. Če je morda stranki med Janševo vlado v obdobju pred volitvami, še preden je obstajalo Gibanje Svoboda, kazalo, da ima možnosti za prevzem oblasti, je danes zgodba drugačna. Rezultati nedavne ankete Mediana za POP TV namreč kažejo, da je stranka SD med parlamentarnimi strankami zdrsnila iz 3. na 5. mesto. Pred stranko SD se je tako znašla stranka Levica, za katero se je med preštevanjem glasov na nedavnih državnozborskih volitvah zdelo, da ji morebiti sploh ne bo uspela preseči volilnega praga. “Stranka SD ne izstopa po ničemer. Težave imajo že, odkar imajo novo predsednico,” je prepričan nekdanji član stranke SD in politolog Aljuš Pertinač.
Socialni demokrati Tanje Fajon niso ponudili svojega predsedniškega kandidata, kar je presenetilo marsikoga, saj bi morala resna in etablirana stranka to storiti že samo zaradi imidža. Pa ni. S tiho podporo Robertu Golobu je že na državnozborskih volitvah strmoglavila stranko na pičlih sedem poslanskih sedežev, od leta 2008 pa so Socialni demokrati izgubili že okoli 240 tisoč glasov volivcev. Padec podpore zaznavajo tudi sicer leve ankete. Rezultati Medianine ankete, ki je bila opravljena v obdobju med 22. in 25. avgustom, pričakovano razkrivajo, da prvo mesto zaseda največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda. Gibanju po priljubljenosti sledi največja opozicijska stranka SDS. Obema strankama je podpora narasla. Gibanju Svoboda s 35,6 na 39,1 odstotka glasov, stranki SDS pa s 24,1 na 29,1 odstotka glasov. Tretje mesto zaseda stranka NSi, ki so ji namerili 6,8 odstotka glasov, četrto mesto stranka Levica s 6,6 odstotka glasov. Peto mesto, kot že rečeno, zaseda stranka SD s 6,2 odstotka glasov.
Stranka SD je pred mesecem dni imela 2,9 odstotka več podpore med opredeljenimi volivci. Zaradi tolikšne izgube podpore se je po priljubljenosti znašla na dnu priljubljenosti med parlamentarnimi strankami. Ker so nas zanimali razlogi za tolikšen padec podpore, smo se odločili poklicati nekdanjega člana stranke SD in politologa Aljuša Pertinača. Prvo mesto Pertinača ne preseneča, saj je v navadi, da imajo zmagovite stranke do konca leta visoko podporo. Razlog za to, da stranka Levica prednjači pred SD, vidi v tem, da je stranka Levica bolj slišana. “To jim uspeva, ker imajo svoja ali ločena stališča, komunicirajo namreč, kot da niso del vlade. Pozivali so denimo, naj vlada odstopi od nakupa oklepnikov, čeprav so del koalicije. S tem v resnici sami sebe pozivajo, a so na ta način bolj prisotni v medijih kot pa stranka SD.”
Brez korenitih sprememb lahko izpadejo iz parlamenta
Stranka SD po besedah Pertinača ne izstopa po ničemer. “Težave imajo že, odkar imajo novo predsednico. Očitno ni tako vešča strankarske politike,” je ocenil in se pri tem navezal na njeno vodenje stranke in predstavljanje osebnih in zunanjepolitičnih stališč. Meni, da bo za nadaljnje dogajanje treba počakati še nekaj mesecev, da se vidi, ali gre za nek trend. “Načeloma je bilo pričakovati posebej glede na volilni rezultat, da bo podpora stranki SD nizka in bodo šli verjetno po isti poti kot LMŠ in SAB. Torej, ali se bodo utopili v Gibanju Svoboda ali na naslednjih volitvah, če bodo samostojno nastopili ali če ne bo prišlo do nekih korenitih sprememb, jim grozi, da bodo izpadli.”
Pertinač izpostavlja, da se je stranka v zadnjih letih ločila od svoje intelektualne baze glede volilnega telesa. Tradicionalno ima namreč stranka največje število podpornikov med najbolj izobraženimi. Veliko pa so dali na izobrazbo tudi znotraj stranke. “V zadnjem času se je to spremenilo. Nekdanji minister za izobraževanje Jernej Pikalo je odstopil in prevzel odgovornost za rezultat, čeprav ni kandidiral in ni imel nič z njim. To v stranki ni dosti odmevalo na način, da bi se začeli spraševati, zakaj je prišlo do tega rezultata na volitvah.”
Utopili so volivce
Po Pertinačevih besedah je videti kot ta sindrom, da imajo tri ministre in nekaj par poslancev, ki so zadovoljni, da imajo za slovenske razmere zelo dobre službe. Ostalo pa ni važno. “Dokler bodo v vladi, bodo zadovoljni in ne bodo zainteresirani za neke posebne spremembe. Če bi ankete dlje časa slabo kazale, zna priti do kakšnih pretresov. Zaenkrat mislim, da ne. Ne verjamem, da na prihajajočem kongresu stranke lahko pride do kakšnih presenečenj. Tudi če bi se pojavil kakšen protikandidat predsednici stranke, težko verjamem, da bi bil izvoljen.” Spomnil je, da so z menjavami frontmanov stranke že poizkusili, pa niso bili zadovoljni z Dejanom Židanom, sedaj pa očitno niso s Tanjo Fajon. “Težko je ugotoviti, kaj bi sploh radi. Iz tega razloga so tudi volivci zbegani. Za Levico veš, kam paše, ti je lahko všeč ali ne, pri SD pa očitno sami ne vedo, kam bi radi.”
Za konec je opozoril, da tudi s tem, ko se od podpisa koalicijske pogodbe (tudi v času oblikovanja tako imenovane koalicije KUL) ne podaja več lastnih stališč okrog zadev, se razlike med strankami manjšajo. “Na ta način se utopiš, pri čemer je potrebno zavedanje, da stranke tekmujejo za isto volilno telo. Tekmujejo torej med sabo. Kako boš tekmoval za volivce, če eden kihne, pa so vsi prehlajeni. To se SD močno pozna,” je prepričan.
Ž. N.