“V zadnjem času je manjko poklicev v gostinstvu in turizmu, s predlogom novele zakona pa bi mladi dobili občutek, da jih država spoštuje, zato predlog zvišanja vrednosti deficitarne štipendije. Mlade želimo spodbujati, da se odločijo za poklice, ki jih država potrebuje. Obenem je potrebno nadarjenim, a socialno ogroženim mladim omogočiti enaka izhodišča,” je zakon o štipendiranju predstavil poslanec Slovenske demokratske stranke Andrej Hoivik.
Na današnji novinarski konferenci je poslanec Andrej Hoivik predstavil zakon o štipendiranju, ki ga bo v proceduro vložila Slovenska demokratska stranka. “Pred dvema tednoma so v Sloveniji na srednjih šolah in fakultetah potekali informativni dnevi za učence in dijake, ki so na predstavitvah slovenskih srednjih in višjih šol, spoznali programe, ki jih ponuja naš bogat šolski sistem,” je poudaril Hoivik in ob tem spomnil, da je hkrati potekal eden največjih turističnih sejmov pri nas, Alpe Adria, na katerem je bila predstavljena raznolika turistična, kulinarična in tudi kulturna ponudba, ki jo “ponuja naša lepa država”. Kot je ugotovil poslanec, je bilo obema dogodkoma nekaj skupno – nadarjenost in ambicioznost.
“Ker v poslanski skupini SDS verjamemo v oboje (v nadarjenost in ambicioznost) ter tudi trdo delo, smo prisluhnili mladim, ki so naša prihodnost. Že dlje časa je v javnosti zaslediti diskriminacijo dijakov in študentov, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij. Namreč, po trenutno veljavni zakonodaji mladi, ki so upravičeni do državnih štipendij, ne morejo kandidirati za Zoisovo štipendijo, ki nagrajuje posebne dosežke in nadarjenost,” je opozoril Hoivik. Spomnil je, da po slabem desetletju, odkar je v veljavi aktualni zakon o štipendiranju, v stranki SDS menijo, da je skrajni čas, da tudi mladi dobijo priložnost, da se izkažejo, država pa naj jih ustrezno nagradi.
Zato je bila s strani SDS-a vložena novela zakona o štipendiranju, ki odpravlja diskriminacijo na tem področju. Poleg tega v predlogu novele zakona v SDS-u predlagajo, da se hkrati poviša osnova štipendij, ki so namenjene najbolj iskanim oziroma zaželenim poklicem v Sloveniji. Hoivik: “Na ta manjko v slovenskem turizmu in drugih sektorjih večina delodajalcev opozarja že dlje časa.” Spomnil je, da je trenutna višina zakonsko predpisane štipendije sto evrov mesečno, kar je po višini ena najnižjih štipendij, ki jih ponuja štipendijski sklad. In če se na tem področju želi “narediti preboj”, potem je potrebno čim prej motivirati mlade.
Vladna stran je prisluhnila predlogom SDS-a
“In povišana finančna spodbuda ob vstopu in nadaljevanju njihovega strokovnega izobraževanja je najboljši pokazatelj, da si država to ambicioznost resnično želi in jo zato zmore tudi ustrezno nagraditi. V SDS-u verjamemo, da bo z našim predlogom zakona uslišan tudi poziv dijaške in študentske organizacije, ki sta ga na vlado naslovili že ob začetku šolskega leta, torej pred devetimi meseci.” Nenazadnje pa tudi minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič, predlogu ne nasprotuje, saj je to javno potrdil sredi septembra prejšnje leto. Zakon je preprost in ima tri člene.
V prvem je izenačena možnost, da lahko dijak/študent prejme državno štipendijo socialne narave skupaj z Zoisovo. Doslej to ni bilo mogoče. Pri drugem členu pa se povečuje sto evrov mesečno na 150 evrov. Tretji člen pa govori o tem, kdaj bi zakon začel veljati in se uporabljati. Širšo podporo za sprejetje predlogov so izkazale tudi že navedene organizacije. Dejal je še, da je od vladnega zagotovila o pristopu k predlogu minilo že devet mesecev, zato je skrajni čas, da se problematika zakonsko uredi za šolsko loto 2023/2024. Tudi študentska in dijaška organizacija sta že opozorili, da gre za pereče področje. V SDS-u stremijo k temu, da sta nadarjenost in trdo delo nagrajena.
V turizmu in gostinstvu primanjkuje delavcev
Hoivik je za konec spomnil, da v zadnjem času primanjkuje poklicev v gostinstvu in turizmu, s predlogom novele zakona pa bi mladi dobili občutek, da jih država spoštuje, zato predlog zvišanja vrednosti deficitarne štipendije. Zakon gre po skrajšanem postopku z manjšimi spremembami v proceduro. Na odboru in v DZ-ju bo glede njega potekala tudi razprava. Spomnil je še na predvolilne programe strank, v katerih se je poudarjalo, da “so mladi naša prihodnost”. Zato jih je potrebno spodbujati, da si najdejo poklice, ki jih država potrebuje. Nadarjenim, ki prihajajo iz socialno ogroženih okolij, pa naj se nudijo enaka izhodišča kot tistim, ki prihajajo iz bolj socialno privilegiranih okolij.
Domen Mezeg