Škandal! Primož Karpe – Prvi nadzornik državne banke NLB, ki je skrivaj nakazala Hrvatom, živi in dela na Hrvaškem

Datum:

Škandalozno ravnanje državne banke NLB, uprava katere je, mimo vednosti javnosti, na lastno pest poplačala zahtevek iz ene od sodb hrvaškega sodišča zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB), dobiva nove razsežnosti. Prvi nadzornik NLB Primož Karpe z družino že skoraj deset let živi na Hrvaškem, pred tem pa je vodil posle Telekoma Slovenije, kjer je poniknilo več kot 20 milijonov evrov.

                   

Kako je Karpe sploh lahko nadzornik NLB!? Škandalozno je, da uprava državne NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, višino izplačanega zneska, ki ga je izplačala na svojo roko, skriva(!), neuradno se v javnosti vrti znesek v višini dobrih 800.000 evrov. Novica o izplačilu je konkretno zatresla slovenski politični vrh, nemudoma je bilo sklicanih več zasedanj v državnem zboru, tudi nujna seja komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec SDS Andrej Šircelj. Ob predsedniku banke Blažu Brodnjaku se je seje udeležil tudi predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe. Kmalu po seji so zakrožile šokantne informacije, da je Primož Karpe že več let rezident Republike Hrvaške, kjer tudi aktivno posluje, kar afero poplačil hrvaških sodb postavlja v povsem novo perspektivo. Hkrati se odpira vprašanje, ali je zaradi tega sploh še primeren za predsednika nadzornega sveta največje slovenske banke.

Njegov dom je Zagreb, navija za Dinamo
Prvi nadzornik je novembra 2016 v intervjuju za enega od slovenskih dnevnikov prostodušno priznal, da že osem let z družino živi in deluje na Hrvaškem. Ob tem je dejal, da je Zagreb, poleg Ljubljane, njegov dom, ki ga nikoli ne bo zapustil, in da je njegov najljubši nogometni klub Dinamo Zagreb. Pohvalil se je, da je solastnik sklada zasebnega kapitala Blue Sea Capital, ob tem pa je zamolčal, da ima njegov sklad na Hrvaškem v lasti družbo Piramida, kjer proizvajajo ampule in stekleničke za farmacevtsko industrijo. Na spletni strani podjetja s sedežem v Zagrebu ugotovimo, da opremo prodaja tudi hrvaškemu podjetju Belupa, ki je prek Podravke iz Koprivnice v direktni solasti države, torej Republike Hrvaške. Transakcijski krog tako neposredno dokazuje, da je Primož Karpe ekonomsko soodvisen od poslovanja s podjetji v solasti hrvaške države in absolutno ne more neodvisno opravljati funkcije predsednika nadzornega sveta NLB. Še posebno v luči tako kompleksnega meddržavnega konflikta, kot je spor okoli deviznih vlog.

Skriva investitorje v svoj hrvaški sklad
Karpe je v intervjuju o svoji vlogi v skladu Blue Sea Capital priznal: “Ohranil sem svoj lastniški delež, v skladu je to predvsem delež v prihodnjem dobičku. Moja celotna dolgoročna preskrbljenost je vezana na to, kako dolgoročno bo sklad uspešen. In hvala bogu, za zdaj je zelo uspešen. Denar smo investirali predvsem na področje zdravstva.” Pojasnil je, da je sklad doslej investiral okoli 40 milijonov evrov, ob tem pa uporabil tudi dolžniške instrumente, tudi Evropsko banko za raziskave in razvoj (EBRD), in posledično je vrednost teh naložb precej večja, “v rangu stotih milijonov”. Ni pa Karpe želel razkriti, kdo vse so investitorji v njegov sklad, a je potrdil, da gre za profesionalne vlagatelje v zasebne investicijske sklade, kot zanimivost pa je razkril, da med drugim ti prihajajo tudi iz Srbije!

Izbira banksterja Jazbeca
V nadzorni svet banke je bil imenovan v času vlade Mira Cerarja, Karla Erjavca in Dejana Židana kar na predlog banksterja Marka Jazbeca, nekdanjega člana uprave NLB, ki je takrat vodil Slovenski državni holding (SDH). Pred Karpetovim imenovanjem SDH sploh ni preveril njegove ustreznosti, čeprav je to predpisano z zakonom. Upoštevajoč sporne posle v Telekomu in dejstvo, da so njegovi življenjski interesi vezani na Hrvaško, bi moralo biti po črki zakona dovolj, da Karpe nikoli ne bi dobil soglasja Banke Slovenije in Evropske centralne banke za bančnega nadzornika.

Banskter Marko Jazbec je pripeljal spornega Karpeta. (Foto: STA)


Kdo je Primož Karpe in kaj se je dogajalo na Telekomu
Primož Karpe spada v osebni krog zaupnikov razvpitega banksterja Mateja Narata, na kar nakazuje tudi njegovo imenovanje v nadzorni svet Gorenjske banke in pozneje tudi nadzorni svet NLB. Svojo kariero je začel na Mobitelu, kjer je veljal za enega najtesnejših sodelavcev Antona Majzlja. Na začetku je deloval kot pomočnik direktorja Mobitela za področje ekonomskih investicij v nove tehnologije in kontroling, pozneje pa kot vodja službe za razvoj mednarodnega poslovanja v skupini Telekom.

Zanimivo, Primož Karpe je bil tudi interni vodja razpisa za sodelovanje na razpisu za koncesijo na Kosovu. Po pridobitvi koncesije je Primož Karpe postal tudi član uprave podjetja Ipko.net, kjer so mu družbo delali tehnični direktor Telekoma, Dušan Mitić, prvi Telekomov finančnik Filip Ogris Martič ter lokalna predstavnika Bujar Musa in Akan Ismaili, direktor Ipko.neta. Po odhodu iz Telekoma je, zanimivo, skupaj z nekdanjim tehničnim direktorjem Mobitela in poznejšim predsednikom uprave Telekoma Ivico Kranjčevićem ter sodelavko Vesno Prodnik Pepevnik ustanovil podjetje Vafer. Vafer je opravil tudi komercialni in tehnični pregled makedonskega Cosmofona.

Telekom: vsi ovadeni, Karpe “po čudežu” ne
Leta 2013 je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi suma več kot 20-milijonskega oškodovanja Telekoma opravil hišne preiskave na Telekomu in pri bivših članih uprave. Kriminalisti so takrat poleg dokazov o izplačilih večmilijonskih provizij pri vstopanju Telekoma Slovenije na kosovski trg pod drobnogled vzeli tudi sume o preplačilih pri nakupih družb v Sloveniji (Najdi.si) in Makedoniji (On.net). Kosovski del preiskave se je končal s petimi ovadbami, v Sloveniji pa je tožilstvo vložilo številne kazenske ovadbe, ki so se očitno izgubile v predalih globoke države. Na skupščini Telekoma so junija 2015 obravnavali revizijsko poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da so bili ugotovljeni razlogi za vložitev tožb proti prejšnji upravi Telekoma. Tožbe so bile vložene v okvirnih zneskih 48 milijonov evrov v zadevi Ipko in sedem milijonov evrov v zadevi Najdi.si, vložitev tožb pa je na skupščini potrdil posebni zastopnik, ki ga je imenovala skupščina. Revizorska družba Deloitte je sicer takrat v posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v družbah skupine Telekom Slovenije ugotovila vrsto oškodovanj. Odvetniška pisarna Ilić je nato po pooblastilu vodstva Telekoma zoper člane nekdanje uprave vložila dve odškodninski tožbi zaradi škode, ki je nastala pri nakupu slovenske družbe Najdi. si ter družbe Ipko na Kosovu.

Zamolčano pri pridobivanju licence
Imenovanje Karpeta za nadzornika NLB je tako hudo sporno zaradi najmanj dveh razlogov. Prvi je zanimiv predvsem v luči spornih izplačil na Hrvaško, saj je Primož Karpe rezident Republike Hrvaške, kjer živi že osem let. Drugi pa je njegova direktna vpletenost v sporne posle Telekoma Slovenije v tujini, ki jih je operativno vodil prav Karpe, saj je bil takrat vodja službe za razvoj mednarodnega poslovanja v skupini Telekom. O ustreznosti Karpetove licence je poleg Banke Slovenije presojal tudi ECB, ki sicer nadzoruje sistemske banke po državah evrskega območja. Posledično so licence odvisne tudi od delovanja diplomacije, a dejstvo je, da Evropski centralni banki Karpetovo ozadje zanesljivo ni bilo prezentirano na način, kot ga razkrivamo tukaj.

Gre za kontinuiteto kadrov, ki so izkopali bančno luknjo
Pri izboru paketa novih nadzornikov NLB, kjer je bil imenovan Primož Karpe, je sodelovala kadrovska agencija Dr. Pendl & Dr. Piswanger, v kateri je 35-odstotna družbenica Romana Kovacs Voljč, žena nekdanjega šefa NLB Marka Voljča. Kadrovsko agencijo za iskanje nadzornikov je angažirala kar NLB sama in Voljčevi ob tem poravnala bogat znesek, neuradno naj bi šlo za 136.000 evrov. Spomnimo, njen mož Marko Voljč je NLB vodil med letoma 1992 in 2004, med drugim je nadziral najbolj razvpito hčerinsko družbo LHB Frankfurt. S položaja predsednika uprave NLB ga je odnesla afera Sigma, poznejša revizija družbe Accenture pa je potrdila, da je bil za enormne stroške pri prenovi informacijskega sistema banke odgovoren prav Voljč. Ne gre pa pozabiti, da so bili na predlog Marka Jazbeca ob Karpetu februarja 2016 v NS NLB imenovani sami “izbrani” kadri: Anton Ribnikar, ki je bil v NLB zaposlen od leta 2001 do leta 2015, med drugim tudi kot izvršni direktor v Montenegro banki v Podgorici, Anton Macuh, ki je bil v Novi Ljubljanski banki zaposlen na različnih funkcijah od leta 1972 do konca leta 2006, med drugim je vodil bankini hčeri, ameriško (LBS New York) in švicarsko (Interfinanz Zürich, prvotno znano kot Proteus Bank), vmes, v obdobju med letoma 1992 in 1993 pa je bil na položaju direktorja Agencije RS za sanacijo bank, ter Janko Gedrih, ki je v banki NLB delal od leta 1991 do 2010, prej pa je bil tudi direktor splošnega sektorja v podjetju Stol Kamnik in predsednik izvršnega sveta Občine Kamnik. Kmalu zatem je bil za predsednika nadzornega sveta imenovan Gedrih, ki pa je zaradi hudega pritiska javnosti in velike verjetnosti, da ne bi dobil licence, skupaj z Ribnikarjem in Macuhom odstopil. Zato je vodenje NS prevzel Karpe. Ob imenovanju tega nadzornega sveta je dobro informiran vir za enega izmed slovenskih dnevnikov komentiral: “Gre za kontinuiteto kadrov, ki so podeljevali sporna posojila in skorajda spravili banko na kolena. S ponovnim prevzemom banke so spet dobili nadzor nad kreditnimi mapami, zaupnimi dokumenti, kazenskimi postopki in tožbami ter reprogrami in odpisi dolgov. Pričakujete lahko tudi zaplete pri privatizaciji, nekako v slogu Telekoma,” je ocenil eden izmed dobro obveščenih sogovornikov blizu vrha NLB.

Škandal24

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Kulturni boj je zadnja “deviza” levice

"S tem bi radi na plano potegnili devizo, ki...

Prepoved Airbnb bo stanovanjsko krizo še poglobila

Kot smo že pisali tukaj, je stranka Levica glavni...

Za samopromocijo bi tudi lagal

Kako daleč gre lahko posameznik za pridobivanje "všečkov", slave...

Ali so partizani osamosvojitelji? Malo morgen!

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob dnevu državnosti...