Izteka se leto, ki se je začelo s pogrebom nekdanjega šefa zloglasne Udbe Janeza Zemljariča z državnimi častmi na ljubljanskih Žalah. Nadaljevalo se je z javnim opravičevanjem takratnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana razvpitemu ljubljanskem šerifu Zoranu Jankoviću in s škandalozno ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve.
Neosocialistična vlada pod vodstvom Roberta Goloba si je na predlog ministrice za kulturo Aste Vrečko privoščila sramotno potezo, ki kaže njihovo pritlehno petokolonaško miselnost. Izkazali so se kot maščevalni, intelektualno omejeni jugonostalgiki, ki so zazrti v propadlo socialistično preteklost. Uradno je sicer s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
S tem je vlada, kot je malo pred tem zapisala levičarska Mladina, “ubila dve muhi na en mah”, saj se je znebila tudi dveh direktorjev (Željka Oseta in Jožeta Dežmana), ki ji nista bila pogodu, in ju vrgla iz službe. Vladajoča koalicija (GS, SD in Levica) je tako ukinila muzej, ki je bil izrecno posvečen slovenski osamosvojitvi. Dogodku, ki predstavlja najsvetlejšo točko v slovenski zgodovini.
Februarja, marca in v naslednjih mesecih se je nadaljevalo (finančno in kadrovsko) nagrajevanje kvazikulturnikov in t. i. nevladnikov, ki so vladajočo koalicijo pripeljali na oblast. Pri tem je v začetku februarja izstopala Svetlana Makarovič, ki se je v zadnjih letih “proslavila” s primitivnim sovraštvom do Cerkve, drugače mislečih, prejšnje Janševe vlade, SDS in še bi lahko naštevali. Svoje sovražne, prostaške in primitivne pesmi je brala na Trgu republike v Ljubljani. Bila je del sovražnega levičarskega cirkusa, ki so ga vsak petek ob močni podpori dominantnih medijev izvajali levičarski protestniki.
Ti so pri tem s plakati, transparenti in z zažiganjem lutk uporabljali ikonografijo, ki se je ne bi sramovali niti nacionalsocialisti. Zato je bil aplavz, ki so ga vladajoči namenili Makarovičevi po njenem vpadu na oder Cankarjevega doma ob slovenskem kulturnem prazniku, razumljiv, a tudi sramotno pomenljiv. Marca je predsednik vlade Robert Golob, ki se je v tistem času ukvarjal predvsem z verbalnimi napovedmi reform, analiz, časovnic in z ustanavljanjem t. i. strateških svetov, negativno presenetil še z imenovanjem razvpite Nike Kovač za predsednico Strateškega sveta za boj proti sovražnemu govoru. Hkrati je izvršilna oblast pod vodstvom Goloba v pomladnih mesecih izvajala očitne pritiske na Ustavno sodišče Republike Slovenije v primeru novele zakona o RTV Slovenija. Golobu je uspelo s pomočjo medijev, političnih pritiskov in vplivnih omrežij iz ozadja podrediti še ustavno sodišče.
To je (v resnici štirje sodniki od devetih) konec maja nelegitimno preklicalo svoj sklep o začasnem zadržanju izvajanja dela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTVS, ki ga je sprejelo (pet sodnikov od devetih) 16. februarja letos. Ustavna pobuda je namreč predstavljala edino pravno sredstvo, s katerim so pobudniki ustavne presoje pod vodstvom takratnega predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča zdajšnji oblasti preprečili samovoljno, arbitrarno in grobo politično podrejanje RTVS. Z odpravo začasnega zadržanja je ustavno sodišče “zaščitilo zakonodajalca (državno oblast) proti posameznikom, ki so skladno s pravom človekovih pravic lahko edini nosilci človekovih pravic.” Sledil je kadrovski obračun z vladajoči opciji neljubim vodstvom RTVS ter uredniki in novinarji.
Seveda je neosocialistična Golobova vlada nadaljevala z ekonomsko politiko, ki je neprijazna do obrtnikov in podjetnikov. Do gospodarstva v celoti. Pri zakonodajnih spremembah so nadaljevali s politiko višjih davkov in novih obremenitev za gospodarstvo. Posledično se to kaže v padcu bruto družbenega proizvoda in v vse večjih težavah slovenskega gospodarstva. Hkrati je vlada nadaljevala z odstranjevanjem zaščitne ograje na naši južni meji, čeprav nezakonite migracije po zahodnobalkanski poti občutno naraščajo. Posledično je v državi vse več nezakonitih migrantov iz Afrike in Azije, ki uspešno izkoriščajo pravico do azila. To se pozna predvsem v Ljubljani, kjer se vidno spreminja etnična sestava prebivalstva. Slovenska prestolnica se nevarno spreminja …
P. S. V imenu uredništva Demokracije in v svojem imenu Vam kljub vsem škodljivim potezam vladajočih želim lepe praznike in vse dobro v letu 2024! Srečno!
dr. Metod Berlec