Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja in njegovega podjetja Bia Separations je uspelo. V slovenski javnosti je odjeknila novica, da je svoje podjetje prodal za 360 milijonov evrov mednarodni skupini proizvajalca biofarmacevtske in laboratorijske opreme Sartorius s sedežem v Nemčiji. Gre za tretji največji nakup podjetja v Sloveniji. Pred njim sta po prodaji večji le podjetje Outfit zakoncev Login, ki je bilo prodano kitajski družbi United Luck Group Holdings Limited za eno milijardo dolarjev (936,6 milijonov evrov) in podjetje Lek prodano švicarskemu Novartisu za 880 milijonov evrov. Vendar bi se lahko srečna zgodba zaradi nagajanj preteklih levih vlad pred leti za Štrancerjevo podjetje končala klavrno.
V preteklosti smo veliko pisali o težavah podjetnika dr. Aleša Štrancarja in podjetja Bia Separations iz Ajdovščine. Pri uničevanju podjetja so sodelovale vlade Boruta Pahorja, Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca. Razdirati so ga pomagali državna agencija SPIRIT v režiji sina zloglasne Hilde Tovšak, Jernej Tovšak, nekdanji predsednik vlade in član odbora Evropske investicijske banke Tone Rop ter zloglasna odvetniška pisarna Dolžan, Vidmar, Zemljarič. Iz ozadja pa je BIA Separations, s pomočjo svojega sina, odvetnika Igorja Zemljariča poskušal uničiti nihče drug kot nekdanji šef UDBE in eden izmed najpomembnejših predstavnikov globoke države, Janez Zemljarič. “V senci roparskih zgodb (državnih) podjetij je zablestel Štrancarjev Bia Separations. Podjetje, ki ga je ustvaril iz nič, se za kupnino kar 360 milijonov evrov pridružuje multinacionalki in v Ajdovščini bo svetovno pomemben center v povezavi z gensko terapijo,” je Štrancarju čestital novinar na RTV Slovenija in zgodovinar dr. Jože Možina.
V preteklosti smo v Sloveniji prodali nekaj nacionalnih šampionov. Velenjski socialistični mastodont podjetje Gorenje so pred leti, izčrpano zaradi katastrofalne politike levih vlad in lokalnih velenjskih rdečih oblasti, prodali kitajskemu gigantu Hisense za 300 milijonov evrov. Kot so napisali nekateri uporabniki na svetovnem spletu, pa je prodaja Bia Separations presegla tudi tržno vrednost Telekoma Slovenije, ki znaša malce več kot 284 milijonov evrov.
Dolgoletni politični boj Aleša Štrancarja in kalvarija podjetja Bia Separations se je pričela v času Pahorjeve vlade
Podjetje Bia Separations je vodilni svetovni proizvajalec kromatografskih kolon in ponudnik inovativnih tehnologij za proizvodnjo bioloških zdravil. Štrancarjevo podjetje je sodelovalo tudi pri zdravilu Zolgesema, ki je pomagalo lajšanje bolečin dečku Krisu. Zdravilo je razvilo ameriško biotehnološko podjetje AveXis, hčerinsko podjetje Novartisa, in sicer na podlagi odkritja francoskih raziskovalcev. Postopek čiščenja, ki predstavlja 90 odstotkov cene, pa je razvilo slovensko podjetje BIA Separations. Ob tem so v podjetju darovali 50 tisoč evrov za Krisa.
https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1312433982953451521
Vendar je bila Štrancarjeva pot do uspeha sila težka in trnova. Leta 2009 so se pričele muke enega najuspešnejših slovenskih podjetij, ko se je podjetje selilo iz ljubljanskega tehnološkega parka v nove prostore v Ajdovščini. Otvoritve temeljnega kamna v Ajdovščini so se udeležili takratni minister za finance dr. France Križanič, minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš, evropski komisar Janez Potočnik in predstavnik Evropske investicijske banke Peter Zajc.
Veselje za Golobiča in druščino ni trajalo dolgo, saj je Štrancar javno povedal, da gre v primeru posojila Evropske investicijske banke, v vrednosti osem milijonov evrov v 24 milijonov evrov vredni investiciji, za oderuški posel. Dobro desetletje kasneje Bia Separations posojila še ni dobilo. EIB ni nikoli nakazala osmih milijonov evrov. Posojilna pogodba, ki so jo sestavili njeni lastni pravni strokovnjaki, pa je padla zaradi nasprotij z internimi akti banke.
Umazani posel slovenskih predstavnikov Evropske investicijske banke in odvetniške pisarne Igorja Zemljariča, sina zloglasnega operativca globoke države Janeza Zemljariča
Eden izmed podpredsednikov EIB je leta 2010 postal nekdanji predsednik vlade in eden osrednjih igralcev političnega in gospodarskega omrežja tranzicijske levice Anton Rop. Prav Anton Rop je bil v ozadju sestavljanja pogodbe za odvetniško pisarno Zemljaričevega sina, Igorja Zemljariča v odvetniški pisarni Dolžan, Vidmar in Zemljarič.
Vendar se pokončni podjetnik Aleš Štrancar ni vdal. Ujezilo ga je, da bo moral za pregled pogodbe plačati zunanjim izvajalcem kljub temu, da je imel EIB lastno veliko pravno pisarno ter da mu vplivni posamezniki EIB ukazujejo, kateri pisarni naj nameni enormnih 400 tisoč evrov svojega kapitala. Na koncu Štrancar od EIB ni dobil niti centa, saj je sam našel veliko bolj ugoden kapital na avstrijskih in japonskih finančnih trgih.
V senci roparskih zgodb (državnih) podjetij je zablestel Štrancarjev Bia Separations. Podjetje, ki ga je ustvaril iz nič se za kupnino kar 360 mil. pridružuje multinacionalki in v Ajdovščini bo svetovno pomemben center v povezavi z gensko terapijo…https://t.co/Des5qeiIHz https://t.co/dalMVHODS7
— Jože Možina (@JozeMozina) October 3, 2020
Globoka država hotela Štrancarja uničiti preko sina Hilde Tovšak, Jerneja Tovšaka
V našem mediju smo poročali o nagajanju državne agencije SPIRIT lansko leto. V oktobru 2019 smo napovedali, da bo podjetje bo imelo, po Štancarjevih besedah, do leta 2025 100 milijonov evrov prihodka! Vendar Alešu Štancarju, ker ne pripada kliki Foruma 21 in omrežju globoke države ter je mnogokrat kritičen do slovenske oblasti, ki nima posluha za podjetništvo, je grozil stečaj podjetja.
V preteklosti so mu velike težave povzročili avstrijski lastniki, ki so mu hoteli uničiti podjetje in patente podjetja prenesti v Avstrijo, vendar jim to ni uspelo. A kjer se ena težava konča, je na vidiku druga in ta je bila veliko bolj usodna za eno najboljših slovenskih podjetij. V preteklosti sta predvsem spletna portala Domovina in Požareport poročala o boju Davida in Goljata, v katerem se je znašel Štrancar. Pred dobrim desetletjem je dobil od državne agencije Spirit 600 tisoč evrov subvencij zaradi zagotovitve novih delovnih mest. A prav tukaj je kamen spotike, Štancar se je namreč znašel v tožbi, v kateri mu Spirit očita, da ni izpolnil pogojev iz pogodbe.
Podjetje, ki ga v Sloveniji nihče ne pozna, katerega so hoteli uničiti vsi po spisku, nazadnje celo državni SPRINT, se je uspelo prodati v tujino za 360mio. Brez levih botrov. To je podjetništvo, ne pa slovenski na javni denar priklopljeni tajkuni. https://t.co/gfhbBCUEjO
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) October 4, 2020
Vendar se je kot glavni nasprotnik izkazal Jernej Tovšak, sin bivše gradbene baronice Hilde Tovšak, ki bdi nad Spiritom in Javnim skladom RS za podjetništvo. Sam se pojavlja kot glavni protagonist uničenja enega najuspešnejših slovenskih podjetij, brez katerega mali Kris ne bi mogel upati na boljše življenje. Sam Tovšak hoče s pravnimi manevri uničiti Štancarjevo podjetje, kar mu je danes po poročanju Siola tudi uspelo. BIA Separations med drugim Tovšakovi agenciji očita, da jim je sama dolžna 1,6 milijona evrov, a Tovšak ostaja ignorantski in neodziven. Štrancar pa je bil večkrat kritičen tudi do gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki je Tovšaku prevečkrat prepustil proste roke pri uničevanju ajdovske podjetniške gazele.
Podjetje uspešno saniralo dolgove in poplačalo upnike. Sedaj je podjetniški junak leta 2020!
Obresti na znesek so narasli na ekstremnih 1,2 milijona evrov! Čeprav je bilo Štrancarjevo podjetje uspešno na prvi stopnji Okrajnega sodišča v Novi Gorici, se je po ponovni pritožbi Spirita prvotna sodba razveljavila. Spor se je preselil na vrhovno sodišče, ki je prav tako ugodilo Spiritu. Štrancar je lahko pravico iskal le še na ustavnem in evropskem sodišču, ki sta poslednji možnosti za rešitev slovenskega vrhunskega podjetja, ki ga pozna tudi svetovna javnost!
Kot smo pisali že v uvodu, se je podjetje Bia Separations znašlo v hudih težavah zaradi grdega boja s prejšnjimi avstrijskimi lastniki. Ker druge rešitve ni bilo, je na sodišču Štancarjevo podjetje vložilo prisilno poravnavo.
Kdo ni dajal kreditov takemu podjetju, da je moralo 2016 v postopek prisulne poravnave? Isti bankirji, ki so jih radodarno talali Jankovićem in drugim kučanističnim mafijcem?
http:///component/k2/podjetje-bia-separations-v-roke-nemskega-sartoriusa.html
— Marko Sket, AR (@MarkoSket) October 4, 2020
A dobro leto dni kasneje, oktobra 2020, je dr. Aleš Štrancar glavni podjetniški junak v Sloveniji. V dolgoletnem boju proti uničevalnim goljatovskim silam tranzicijske levice je dokazal, da lahko kljub dolgoletnemu nagajanju vplivnih ljudi iz bivšega režima in državnih uradnikov svoje revolucionarne znanstvene ideje razvija naprej. To so prepoznali bodoči nemški lastniki, ki so za Štrancarjev podjetniški čudež iz Ajdovščine namenili 360 milijonov evrov. S tem pa dokončno rešili dr. Aleša Štrancarja dolgoletnih muk, ki mu jih je povzročalo omrežje globoke države.
Luka Perš