V Sloveniji se o obrambi in modernizaciji Slovenske vojske veliko govori, malo pa naredi. Resnica je takšna, da smo lani za obrambo namenili bornega 1,26 odstotka BDP-ja (!!!), kar nas uvršča na rep članic Nata. Za Slovenijo zaostaja le peščica držav. Lahko bi se zgledovali po Poljski, ki je z načrtovanimi 4,2 odstotka v letu 2023 v špici. Ko bodo ogrožena naša življenja in domovi, nam preplačana paravojska ne bo v uteho!
Mnogi v Sloveniji še vedno ne razumejo, da smo se pred leti odločili za cenejšo kolektivno obrambo, kar prinaša določene dolžnosti. Slovenija je v lani za obrambo namenila sramotnih 734 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 620 milijonov evrov v cenah, ki so veljale za leto 2015, to je 1,26 odstotka BDP-ja. V letu 2021 pa je namenila 645 milijonov evrov v tekočih cenah oziroma 581 milijonov, če vzamemo cene iz leta 2015. Slednje je mizernega 1,24 odstotka BDP-ja. Od Slovenije so v letu 2022 za vojsko v 30-članskem Natu manjši odstotek BDP-ja namenile samo še Belgija, Španija in Luksemburg. Je pa Slovenija lani z 21,3 odstotka presegla cilj petine proračuna za obrambo, ki se nanaša na naložbe v opremo, poroča MMC.
Leta 2021 je bilo za področje namenjenega zgolj 15,7 odstotka. “Za Slovenijo v poročilu za 2022 pri tem zaostajajo tri članice več kot v poročilu za leto 2021, in sicer Albanija, Nemčija, Belgija, Kanada in Portugalska.” Za področje infrastrukture je država lansko leto namenila 3,1 odstotka, skupnim operacijam pa 22,3 odstotka proračuna za obrambo. Pretežni del, torej 53,3 odstotka, je bilo porabljenih za plače vojakov in drugih zaposlenih v vojski. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob predstavitvi letnega poročila kritiko usmeril tudi v Slovenijo, ko je jasno poudaril, da moramo storiti več in hitreje. Je pa obenem dejal, da se članice Nata pomikamo v pravo smer in da se osmo leto zapored izdatki za obrambo povečujejo.
“Nevarni svet” okoli nas po Stoltenbergovih besedah napreduje mnogo hitreje. Zato pričakuje ambicioznejšo določitev ciljev Zveze na julijskem vrhu v Litvi – da bosta dva odstotka BDP-ja spodnja, ne pa zgornja meja. “Leto 2022 je bilo ključno za našo varnost. Ruska nezakonita vojna proti Ukrajini vstopa v drugo leto,” je še posvaril Stoltenberg. Spomnil je, da je bil Vladimir Putin prepričan, da bo uspel zlomiti enotnost zavezništva. To pa v nasprotju z njegovimi pričakovanju ostaja enotno in trdno stoji za Ukrajino. Putin je želel manj Nata, a se je zgodilo prav nasprotno. Nenazadnje se v kratkem obeta vstop Finske v Nato. Na čakanju za vstop je tudi Švedska. Na julijskem vrhu pa bo gostoval tudi Volodimir Zelenski.
Domen Mezeg