Krkovič proti Peinkiherju: Sodba sodišča prve stopnje je bila vsebinsko pravilna, poudarja odvetnik Antona Krkoviča

Datum:

Višje sodišče je razveljavilo sodbo izpred leta in pol. Ljubljansko okrožno sodišče je takrat odločilo, da Anton Peinkiher ni dokazal resničnosti svojih trditev in ocenilo, da ni dokazal, da bi imela izražena mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih. “Zato Peinkiherjeve trditve kažejo na žaljiv namen in so imele le namen poniževanja oziroma sramotenja tožnika,” so zapisali v obrazložitvi sodbe. Sodišče je ocenilo, da je Antonu Krkoviču posledično nastala škoda, ki so jo ocenili na 7250 evrov. Peinkiher bi moral povrniti tudi tožnikove pravdne stroške, preklicati izjave in se opravičiti.

Anton Krkovič je tožbo vložil zaradi več zapisov Antona Peinkiherja v Dnevniku, Delu, na portalu MMC RTV in v drugih medijih. V svojih zapisih je namreč Krkoviča obtožil, da je skupaj z Janezom Janšo preko Kočevske Reke organiziral grosistično prodajo slovenskega orožja in streliva Hrvatom za slovensko obrambo. Lažno je tudi navajal, kako naj bi Krkovič skupaj z Janšo zlorabljal vojsko in državo v primeru afer Mariborsko orožje in Depala vas in da naj bi Krkovič vedno, ko je bilo potrebno kaj narediti za varnost države, zatajil. Krkoviču je očital tudi sestrelitev helikopterja nad Ljubljano, med osamosvojitveno vojno. Krkovič zatrjuje, da gre za neresnične, žaljive in zaničljive trditve, zaradi katerih je bil porušen njegov duševni mir, oblatena sta bila njegova čast in dobro ime. Zato je zahteval preklic trditev in javno opravičilo, poleg tega pa še 20 tisoč evrov odškodnine. Ljubljansko okrožno sodišče je na prvem sojenju pred letom in pol odločilo, da Peinkiher ni dokazal resničnosti svojih trditev niti ni dokazal podlage, da bi lahko verjel v resničnost tovrstnih trditev. Sodišče je prav tako ocenilo, da ni dokazal, da bi imela izražena mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih. “Zato Peinkiherjeve trditve kažejo na žaljiv namen in so imele le namen poniževanja oziroma sramotenja tožnika,” so zapisali v obrazložitvi sodbe.

Peinkiher z odločitvijo sodišča ni bil zadovoljen, zato se je pritožil na višje sodišče. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom II Cp 2203/2019 z dne 2.12.2020 pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo, so procesni, in sicer, da tožencu ni bilo omogočeno dokazovanje, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost navedb v svojih prispevkih, saj da prvostopenjsko sodišče ni zaslišalo nekaterih z njegove strani predlaganih prič. Iz tega razloga bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati priče, ki so bile predlagane in nato razsoditi. “Po našem mnenju je zaslišanje s strani toženca navedenih priče nepotrebno in ne bo v ničemer pripomoglo k ugotavljanju pravnorelevantnih dejstev za odločitev v predmetni zadevi,” je ocenil odvetnik Žiga Podobnik in dodal, da njegova ocena drži sploh ob dejstvu, da toženec ves čas izpostavlja, da je strokovnjak z vojaškega in obveščevalnega področja. Tudi višje sodišče navaja, da je bil toženec častnik slovenske vojske in je magister sociologije, torej strokovnjak s tega področja, zato ni jasno, kako bi lahko posamezni laiki in njihova mnenja na tak način vplivali na toženca kot strokovnjaka, da bi iz tega bilo mogoče sklepati o tem, da je imel toženec utemeljen razlog verjeti v resničnost njihovih navedb. “Naše mnenje je, da zaslišanja predlaganih prič v ničemer ne morejo vplivati na dokazno oceno in s tem zaključke sodišča. Sodba sodišča prve stopnje je bila namreč vsebinsko pravilna,” je poudaril Podobnik.

Spomnimo, neresnične izjave so bile objavljene v prispevkih “Čigav bordel?” z dne 8. aprila 2016 v časopisu Dnevnik, “Tudi v vojni ni vse dovoljeno” z dne 31. marca 2016 v časopisu Delo, “Prejeli smo: Janša in Krkovič” z dne 23. septembra 2014 v časopisu Delo in na spletnem portalu MMC RTV SLO ter “Nobena resna država ne prepušča varnosti prostovoljcem in skrajnežem” z dne 30. aprila 2016 v časopisu Delo.

Podobnik je še opozoril, da ob tem ne gre prezreti, da je toženec tudi po izdaji prvostopenjske sodbe nadaljeval z blatenjem Krkoviča, kot tudi prvostopenjske sodnice, ki ji je brez vsakršne podlage očital koruptivnost. Dne 7.2.2020 je namreč na svojem Twitter profilu objavil naslednje besedilo, ki se nanaša na izdano sodbo: “Prvič nisem nič plačal, če so na prvi stopnji kupili sodnico, na višjih instancah ne bodo mogli vsega podkupit. Barabe skorumpirane. In seveda nobenih laži ni bilo. Vse je res, napisano v dokumentih MORS, kriminalistične službe, VIS, parlamentarne komisije. Brez skrbi, pride dan.

Odvetnik Podobnik je povedal, da so o tej objavi toženca obvestili Višje sodišče v Ljubljani, in sicer že pred odločanjem o pritožbi. Peinkiherja je obsodila sodnica Metka Turk z Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki mu predseduje Marjan Pogačnik, navedeno obvestilo se je očitno nanašalo na omenjeno sodnico. Nekateri mediji so takrat sicer poročali, da so z ljubljanskega okrožnega sodišča odgovorili, da iz zapisa ni razvidno, na koga se nanaša in zato sodišče tovrstnih zapisov ne more komentirati. Pritožbeno sodišče sicer ni ugodilo predlogu toženca, naj novo sojenje opravi drug sodnik, saj ni ugotovilo razlogov, ki bi ogrožali učinkovit potek postopka, niti da bi izpodbijano sodbo izdala sodnica, ki bi morala biti po zakonu izločena.

Zanimivo, v sklepu je sodišče med drugim zapisalo, da so po sodni praksi Ustavnega sodišča RS meje sprejemljive kritike v pomembni meri odvisne od tistega, ki ga zadevajo. Človek, ki se odloči za javno funkcijo oziroma nastopanje, vzbuja večji interes javnosti in mora tudi zato v zakup vzeti morebitne kritične in neprijetne besede, še posebej, če gre za poročanje o zadevah v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Iz tega torej sledi, da bi javna oseba morala sprejeti vsako, še tako nizko laž ali obtožbo, ker se v tem primeru razžalitvi reče razprava o zadevah javnega pomena? Tudi po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice svoboda izražanja ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem, temveč tudi tiste, ki žalijo šokirajo in vznemirjajo, je še zapisano v skepu. Vse lepo in prav, a med lažjo in resnico bi bilo vseeno treba potegniti jasno ločnico, osebe, ki namerno širijo laži na škodo drugih, pa bi bilo treba obravnavati njihovim dejanjem primerno.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

V Švici se zelo dobro zavedajo pomena finančnega opismenjevanja mladih

Mladi z dopolnjenim 15. letom starosti pridobijo delno poslovno...

Burno na razpravi o zakonu, s katerim želi SDS otroke zaščititi pred pedofilijo

Indoktrinacija LGBT je osrednji del trenutne koalicije, še posebej...

Biden ne bo prepovedal mentolovih cigaret, da ne bi užalil temnopoltih

Predsednik Joe Biden naj bi preklical načrt za prepoved...