fbpx

Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič o protikoronskih ukrepih: “Mislim, da so ukrepi prav zastavljeni in da pomagajo tako gospodarstvu kot prebivalstvu”

Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič (Foto: STA)

Trenutna vlada je v krizi s koronavirusom odreagirala hitro in na pomoč priskočila gospodarstvu in praktično vsem skupinam prebivalstva. Socialna naravnanost trenutne vlade je visoka, čemur priča tudi mnenje priznanega ekonomista in nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki ukrepe ocenjuje kot pravilno zastavljene, a bi sam nekatere transferje oklestil, saj bi podal nekoliko večjo prednost zmanjševanju javnega dolga. Država tako izdatno skrbi za svoje prebivalce, medtem ko po drugi strani minister za finance Andrej Šircelj dolg uspešno sanira v primerjavi z drugimi evropskimi državami. 

“Mislim, da so ukrepi prav zastavljeni in da pomagajo tako gospodarstvu kot prebivalstvu,” meni nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Podobnega mnenja so tudi drugi ekonomisti, kot so denimo Igor Masten, Matej Lahovnik in Anže Burger, ki poudarjajo, da so bili v času koronakrize ukrepi sprejeti pravočasno, za razliko od ekonomske krize leta 2008.

Kot je opazil je včasih pri sami izvedbi zašepalo, kjer gre predvsem tudi za pobalinska nagajanja opozicije pri sprejemanju paketov, po drugi strani pa se je vlada soočala s popolnoma novo situacijo svetovnih razsežnosti, na katero ni bil svet pripravljen. Kljub nekaterim zapletom pa ji je vseeno uspelo zaščititi prebivalce v času epidemije. “Včasih kaj zašepa pri izvedbi ampak to, da imamo že osmi paket, pomeni, da se je veliko ukrepov zato vmes tudi korigiralo in dopolnilo,” nam je pojasnil.

Državni zbor (Foto: STA)

Trenutna vlada je izdatno socialno naravnana
Kot nekdanji finančni minister razume, da takšni ukrepi veliko stanejo in bi sam verjetno nasprotoval nekaterim transferom skupinam prebivalstva, ki jih kriza ni dohodkovno prizadela, in delal načrte, kako v naslednjih letih čim hitreje zmanjšati primanjkljaj ter delež dolga v BDP. “No, to slednje gotovo počne tudi sedanji minister Andrej Šircelj, je prepričan Šušteršič.

Podobnega mnenja je tudi vodja vladne svetovalne skupine in nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, saj je njegova splošna ocena, da v prihodnje ni več potrebno iskati dodatnih instrumentov pomoči, temveč je treba v naslednjih protikoronskih paketih začeti razmišljati o izhodni strategiji. “Naša ocena je, da bo druga polovica leta v znamenju res močnega okrevanja. Že spomladi se bo epidemiološka situacija zagotovo bistveno izboljšala, kar bo omogočilo sprostitev storitvenih dejavnosti. Denar bo nato začel spet krožiti, to pa bo prineslo oživitev tistih dejavnosti, ki so najdlje zaprte,” je dejal Lahovnik.

Brezposelnost v EU (Foto: STA)

Javni dolg in brezposelnost ostajata pod povprečjem EU
Slovenija ostaja znotraj okvirjev zadolženosti, ki so napovedani za celotno Evropsko unijo in se uvršča precej boljše kar se tiče napovedi glede zadolžitve javnega dolga, proračunskega primanjkljaja in brezposelnosti. Tako recimo je povprečna napovedana zadolžitev v naslednjih treh letih, kar se tiče dolga sektorja države v Evropski uniji precej višja kot je naše povprečje. Dolg držav članic Evropske unije je v prihodnjih treh letih napovedan bistveno višji od slovenskega in bo znašal nekje med 90 in 95 odstotki BDP, medtem ko bo Slovenija ostala nekje na 80 odstotkih ali celo nekoliko pod tem.

Foto: Eurostat

Prej kot bomo premagali epidemijo, manjši bo na koncu tudi javni dolg. Kljub temu, da se zadolžujemo po rekordno nizkih obrestnih merah, pa to še ne pomeni, da ne bo potrebno zadolževanja vračati. Tega se zavedajo tudi strokovnjaki, ki so podpisali pobudo k družbenemu premirju in sodelovanju. Z omenjeno pobudo pozivajo politike, medije in mnenjske voditelje k umiritvi strasti, preseganju delitev in skupnemu reševanju velikih izzivov, ki so pred nami. “Nenehno rušenje vlade ne more biti cilj, ki posvečuje vsa sredstva,” so si enotni podpisniki. Več o pobudi pa si lahko preberete TUKAJ.

V prihodnje bo zelo pomembno, kam bomo usmerili Evropska sredstva
Slovenija je izpogajala rekordna evropska sredstva za naslednjih sedem let, čemur je največ prispeval premier Janez Janša. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki so ga voditelji članic EU dosegli sredi julija, vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. “Glede okrevanja je predvsem pomembno, kam bomo usmerili evropska sredstva za okrevanje in tudi za kohezijo, sedanji ukrepi so pretežno namenjeni temu, da se koronsko krizo preživi v čim boljši kondiciji,” je še pojasnil Šutšteršič.

Sara Rančigaj