Potem ko je v sredo, 17. julija, premier Marjan Šarec napovedal, da bo za slovenskega evropskega komisarja predlagal vodjo stalnega predstavništva pri EU Janeza Lenarčiča, je med koalicijskimi partnerji završalo. A medtem ko si pri SD še upajo glasno protestirati, pa se je preostanek koalicije zavil v molk. Cerar, Bratuškova in Erjavec se zavedajo, da so politična trupla, Šarec pa njihov položaj še dodatno izkorišča in pometa z njimi, da bi izsilil predčasne volitve, saj mu za razliko od ostalih koalicijskih strank ankete zelo dobro kažejo. Kanibalizacija koalicijskih partnerjev je bila uspešna.
Odločitev premierja Marjana Šarca, da za slovenskega evropskega komisarja mimo preostalih koalicijskih partnerjev predlaga Lenarčiča, je vznejevoljila tako koalicijo kot tudi nadkoalicijsko Levico. Po uspehu na evropskih parlamentarnih volitvah, kjer je LMŠ dobila dva poslanca, in zadnjih anketah, ki Šarcu dobro kažejo, je premier vedno bolj samozavesten in vedno bolj neodvisen.
Ta neodvisnost pa se kaže ravno v zanemarjanju mnenja drugih koalicijskih partnerjev. Namreč, slabo kaže tako DeSUS, kot tudi SMC in SAB, vedno slabše pa tudi nadkoalicijski Levici, katere nastop na parlamentarnih volitvah je mnoge radikalne podpornike stranke razočaral.
Ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače od dogovorov za zaprtimi vrati in slovenskega komisarja izbrala z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem. https://t.co/VfAfZTopFH
— Socialni demokrati (@strankaSD) July 17, 2019
Dovolj pove že dejstvo, da je domnevno priljubljeni veliki koordinator Levice Luka Mesec prejel pol manj glasov od vodje kandidatne liste Violete Tomić. Slednja naj bi zdaj celo razmišljala o izstopu iz stranke, kar pa bi oslabilo Levico v parlamentu. Po drugi strani, sodeč tako po rezultatu evropskih parlamentarnih volitev kot tudi zadnjih anketah, pa SD ostaja večna družica, nikoli nevesta.
O tem, ali boste ostali v koaliciji, lahko odločite sami. 😉
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) July 18, 2019
Na nezadovoljstvo v SD kaže tudi trditev, da trije ministri SD ne bodo podprli Šarčevega predloga, torej Lenarčiča. Šarec je vseeno prepričan, da bo Lenarčič prejel zadostno podporo v koaliciji za mesto evropskega komisarja. Lenarčiču naj bi šlo v prid, da ne pripada nobeni stranki. Na mestu državnega sekretarja pa je služil v vladi Janeza Drnovška, Janeza Janše in nato še vladi Mira Cerarja.
Ne sprašujte kako je mogoče, da @strankaSD glasuje proti EU predsednici EU sveta @vonderleyen potem pa pričakuje, da bo @tfajon njena komisarka
Tudi med osamosvajanjem Slovenije so bili komunisti proti, potem pa jih to ni motilo,da kamalu po osamosvojitvi prevzamejo ključna mesta— Božo Predalič (@BozoPredalic) July 17, 2019
V SD se s tem ne strinjajo. “Ves čas pričakujemo, da bo Slovenija ravnala drugače od dogovorov za zaprtimi vrati in slovenskega komisarja izbrala z demokratično legitimnostjo kot ključnim pogojem,” so tvitnili preko uradnega Twitter profila stranke. Zanimivo je, da so jih v stranki, ki je del manjšinske vlade, naenkrat polna usta “demokratične legitimnosti”.
SD služi kot Šarčev predpražnik
Šarčeva samosvoja odločitev je tako dvojni udarec za SD. Sami so se namreč nadejali, da bo Šarec upošteval željo novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in ji na izbiro poslal tako moškega kot žensko kandidatko, nakar bi lahko izbirala. V tem primeru so se namreč nadejali, da bi mesto kandidatke pripadlo njihovi evroposlanki Tanji Fajon.
Dvojni strel v koleno.
1. JL je sposoben tehnokrat z izkušnjami, ki bi jih @sarecmarjan potreboval doma ob vodenju EU.
2. V EU brez teže. Poznate kak njegov predlog, idejo, zamisel? Vsaj članek na temo odprtih dilem #EU?
Neambiciozno, po formuli: V Bruslju slina, doma steklina. https://t.co/Zn0dBux9ft— Janez Janša (@JJansaSDS) July 18, 2019
A Šarec je predlagal zgolj Lenarčiča, Fajonova pa je že pred tem javno naznanila svoje nasprotovanje imenovanju von der Leyenove na mesto predsednice EK. Tako bo, če ne pride do resnega razdora znotraj koalicije, mesto slovenskega evropskega komisarja pripadlo Lenarčiču, ki velja za klasičnega bruseljskega birokrata. Resda ne pripada nobeni stranki, a to v tem primeru zgolj pomeni, da bodo – ne glede na to, na katero področje bo imenovan – zanj na prvem mestu interesi Bruslja in ne Slovenije.
Negodovanje je slišati tudi iz vrst SAB. “Jaz sem jaz, vsemogočni … odločam jaz: kdo ostane minister, kdo ostane poslanec in kdo bo komisar. Vsi ostali koalicijski partnerji so nula. To je sporočilo po enem letu,” je o Šarčevi samovoljni odločitvi na Twitterju zapisal odstavljeni minister za kohezijo Marko Bandelli.
Z M Brglezom ostajava zvesta zavezam, ki smo jih @strankaSD dali v kampanji. Ne pristajava na dogovore za zaprtimi vrati, ki ne spoštujejo demokratične volje volivcev, kot tudi ne na kandidate, ki na volitvah niso predstavili vizije, rešitev za #EU https://t.co/vmw2FCX9N5
— Tanja Fajon (@tfajon) July 16, 2019
SAB, SMC in DeSUS sploh težko prenašajo trenutno ozračje v Šarčevi koaliciji, saj se zavedajo, da je Šarcu uspela popolna kanibalizacija njihovega volilnega telesa. Resda ima po evropskih parlamentarnih volitvah, zahvaljujoč izvolitvi Milana Brgleza v Evropski parlament, SMC deset poslancev, medtem ko imata DeSUS in SAB še vedno svojih šest in pet poslancev, a njihova moč je v primerjavi z lanskim letom zbledela v nič.
Preostali v koaliciji lahko negodujejo, a bodo še naprej poslušni Šarcu
V SMC in SAB na tej točki najbrž močno obžalujejo odločitev, da gredo v Šarčevo manjšinsko koalicijo, ko pa je bila alternativa koalicija SDS, NSi, SMC in SAB. V tej sredinski koaliciji bi se lahko njihov položaj krepil. A nasedli so propagandi režimskih medijev in zdaj za to plačujejo. Hladen tuš je na evropskih parlamentarnih volitvah doživel tudi DeSUS, Karl Erjavec pa počasi postaja zgolj še papirnati tiger.
Vse njihove volivce je pobral Šarec, ki jih lahko mirno ponižuje iz dneva v dan, saj se zaveda, da sami ne smejo narediti ničesar, če želijo obdržati svoje stolčke. Šarcu tako stanje ustreza, kdorkoli od koalicijskih partnerjev bo zrušil vlado, bo Šarcu namreč naredil uslugo, sam pa se ustrelil v koleno. Šarec se namreč zaveda, da ne glede na izid morebitnih volitev sam ne more izgubiti. Temu primerno se tudi obnaša. Dela lahko, kar hoče, drugi koalicijski partnerji pa lahko to samo trpijo. Serpentinšek tako postaja vedno bolj prisoten. Kakor je Šarčev lik rad mlatil svojo babo, tako Šarec ravna s svojo koalicijo, tudi ta namreč ne vidi izhoda, ki ne vodi v pogubo.
Ivan Šokić