Sodniki še naprej ostajajo nedotakljivi in očem skriti

Foto: epa

Odbor DZ za pravosodje je po včerajšnji peturni razpravi odrekel podporo predlogu zakona za vzpostavitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju, ki ga je vložil Odbor 2014 s podpisi 5000 volivcev. Predlogu zakona poleg koalicije ni bila naklonjena niti strokovna javnost, saj da nekatere rešitve že poznamo, nekatere pa se ravno sprejema. A gre očitno zopet le za neskončno iskanje rešitev vladajočih in neimenovane strokovne javnosti, ostajajo pa le neizpolnjene obljube.

Predsednik odbora Aleš Primc je pojasnil, da so se za predlog zakona odločili, ker da je pravosodje najbolj zaprt del slovenske družbe in ne deluje, kot bi moralo, ljudje pa mu ne zaupajo. Poudaril je sicer, da je velika večina sodnikov in tožilcev dobrih, strokovnih, žal pa manjšina krni ugled pravosodja.

Predlog zakona med drugim predvideva javnost rezultatov glasovanja v senatih sodišč, ločena mnenja sodnikov senatih sodišč, možnost snemanja sojenja in fotografiranja sodnikov, javno evidenco sodnikov kršiteljev človekovih pravic in pregleden sistem napredovanja sodnikov.

Sodniki naj odgovarjajo za svoje odločitve, premoženjsko stanje pa naj bo javno
Predlog Odbora 2014 med drugim določa odškodninsko odgovornost sodnikov in tožilcev ter obvezo, da se prvi zahtevi za izločitev sodnika ugodi. Predlog tudi preprečuje takojšnje prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike ter zagotavlja nadzor javnosti nad delom sodnikov in javnost premoženjskega stanja sodnikov.

(Foto: STA)

(Foto: STA)

Je dosedanja ureditev na področju sodstva res tako čudovita?
Zakonodajno-pravna služba DZ utemeljenost predloga postavlja pod vprašaj že zato, ker predlog zakona posega v pet drugih že veljavnih zakonov, kar da je dopustno le izjemoma. Opozarjajo, da so sodniki pri opravljanju svoje funkcije neodvisni in vezani na ustavo in zakon. Zato bi nekatere predlagane spremembe po mnenju službe posegale v ustavno pravico do zakonitega sodnika, hkrati pa v službi dodajajo, da imajo stranke že zdaj ustavno varovano pravico do pravnega sredstva vse do Evropskega sodišča za človekove pravice.

Se strinjajo in se hkrati ne
Na pravosodnem ministrstvu
so dodali, da se z nekaterimi predlaganimi spremembami sicer načeloma strinjajo, a da so jih vsebinsko bolje dodelali in sistemsko bolje umestili v svojih zakonskih predlogih, ki so zdaj bodisi v usklajevanju bodisi že v obravnavi, so zapisali na STA. Tudi njihovi predlogi gredo v smeri večje transparentnosti in učinkovitosti sodstva, je dejala državna sekretarka Tina Brecelj.

Po mnenju vrhovnega sodišča je zakonsko besedilo preveč enostavno in kaže na nerazumevanje dela sodišč.

Za protikorupcijsko komisijo pa zagotavljanje javnosti in transparentnosti pravosodja ne sme pomeniti nepotrebnega pritiska na tiste, ki se jih zakon dotika, v tem primeru tožilce in sodnike, je dejal predsednik komisije Boris Štefanec.

SMC ne želi sodnikom nalagati dodatne odgovornosti
Koalicijski poslanci večinoma niso razpravljali, le nekdanja sodnica Jasna Murgel (SMC) je ponovila stališče ministrstva, da so nekatere pravosodne spremembe v tem mandatu poslanci že sprejeli, nekateri zakoni pa so v pripravi. “Da bi se sodniku naprtila neka dodatna odgovornost, pa je v nasprotju s tem, kar zagovarja svet Evrope,” je komentirala predlog za večjo odgovornost sodnikov.

Največ so razpravljali poslanci SDS, ki so omenjali nekatere znane primere, ki kažejo na nesposobnost pravosodja, med drugim primer Kangler. Vinko Gorenak se je spraševal, kdo bo odgovarjal za ta primer ali pa za primer Patria. Poudaril je, da koalicija ščiti sedanje stanje, ki pa bi ga moral nekdo urediti. Tudi Eva Irgl (SDS) je prepričana, da se konkreten korak, ko ga je treba storiti, ta ne zgodi.

Posledično ni nič nenavadnega, da državljani zato pravosodje prepoznavajo kot zaščitnika goljufov, ugotavlja poslanka NSi Iva Dimic, ki je prav tako ocenila, da se v dveh letih mandata sedanje koalicije na tem področju nič bistvenega ni spremenilo.

V glasovanju so poslanci sklenili, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Državljani za koalicijo vredni le takrat, ko potrebujejo njihove glasove
Člani odbora iz vrst SDS so predlagali, da bi pred obravnavo na odboru o zakonu opravili javno predstavitev mnenj, saj so zakon predlagali državljani in bi predstavitev omogočila najširšo možno razpravo zainteresirane in strokovne javnosti, vendar je odbor ta predlog zavrnil, nad čemer so bili poslanci SDS ogorčeni. Gorenak je koaliciji pojasnil, da so državljani za koalicijo vredni le takrat, ko potrebujejo njihove glasove.

B.P.