fbpx

Stroka zaradi napovedanega 4. vala še ne more podati jasnih navodil kako bo s šolo jeseni

Foto: Pixabay

Po sestanku ravnateljev z NIJZ, vladno svetovalno skupino in predstavniki pristojnega ministrstva še ni jasno, kako se bo šolsko leto začelo 1. septembra. Udeleženci so med sestankom tehtali različne možnosti, pogoje in predloge, s pomočjo katerih bi se lahko šolsko leto začelo normalno. Svetovalna skupina je šolstvo opozorila na nevarnosti, ki jih prinaša četrti val, in predlagala spodbujanje cepljenja med zaposlenimi in otroki, ki so starejši od 12. leta starosti, pri tem pa opozorila na stalne varovalne ukrepe, s čimer bi lahko tveganje bistveno zmanjšali. V nadaljevanju pa je ministrstvo tisto, ki bo odločalo, kako bo potekala otvoritev novega šolskega leta. Ker slednji na podlagi podatkov ne morejo sprejeti, pa so ravnatelji kritični, saj po njihovih besedah ne vedo, kako organizirati pouk in obšolske dejavnosti. Tisti, ki pa razmere nekoliko bolj razumejo, pa so se pripravili na različne scenarije.

Medtem ko se otroci v tem trenutku še predajajo poletnim počitniškim radostim, pa šolnike že precej skrbi otvoritev novega šolskega leta. Ravnatelji po sestanku z NIJZ, svetovalno skupino in predstavniki ministrstva zaenkrat še niso prejeli nobenih jasnih navodil, kako se bo šolsko leto pričelo. Po navedbah udeležencev so jim sodelujoči na sestanku predstavili trenutno epidemiološko sliko in jih seznanili z napovedmi, med katerimi je tudi četrti val epidemije. “Vse prisotne smo seznanili s trenutno situacijo, opozorili pred nevarnostjo četrtega vala in poudarili pomen cepljenja med zaposlenimi in otroki, ki so starejši od 12. leta starosti,” nam je pojasnil direktor NIJZ Milan Krek.

Po besedah Kreka in poslabšane epidemiološke slike doma in v Evropi se nam nezadržno približuje četrti val epidemije. “V kakšni moči pa nas bo doletel, pa je vse odvisno tudi od tega, koliko ljudi bo cepljenih, saj nam slednje v tem trenutku predstavlja edino rešitev, da se lahko izognemo zapiranju in polnim bolnišnicam,” je dodal. Ravnatelji so zaradi domnevno nejasnih navodil glede odprtja šol v novem šolskem letu kritični do ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec, ki od slednje zahtevajo jasna navodila, kako pričeti novo šolsko leto. Krek kot predstavnik zdravstvene stroke o tem ne more odločati, lahko pa ministrstvo, ki pa se je znašlo pred veliko dilemo, ali dati prednost zdravju ali socialnemu življenju in običajnemu izobraževanju otrok.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec (Foto: STA)

Šole so ob zaključku šolskega leta prejele navodilo, da se bo šolsko leto pričelo po običajnih tirnicah. Slednjega si želijo tudi ravnatelji, ki že vse od junija pripravljajo učne načrte, nekateri pa so se celo znašli tako, da se pripravljajo na možnost različnih scenarijev. Večina v prvi vrsti pripravlja načrte za oblikovanje vseh skupin. Krek v primeru izjemno slabe epidemiološke slike vidi kot rešitev tudi možnost šolanja na daljavo za necepljene in v uvedbi PCT pogojev, a zaenkrat o tem na ministrstvu naj ne bi razmišljali.

Priprava različnih scenarijev trenutno kot najboljša možnost
Poslanka SMC Monika Gregorčič je ob kritikah ravnateljev na Twitterju izpostavila, da je izjemno težko napovedati vnaprej, kaj se bo dogajalo čez štiri tedne in pri tem ravnatelje pozvala k oblikovanju različnih scenarijev. “Dobri menedžerji se tega seveda zavedajo in se sami pripravljajo na različne scenarije. Znajo pa uporabljati tudi ZKP (zdravo kmečko pamet),” je še dejala. Po besedah ravnateljev naj bi stroka podrobnejša navodila o poteku šolskega leta podala 24. avgusta, ko bo znano več informacij o poteku epidemije.

Foto: STA

Največjo težavo v tem trenutku ravnateljem predstavljajo izvedbe kadrovskih načrtov, predvsem v smislu, koliko učiteljev in ostalih zaposlenih bodo vključili v proces dela. V primeru poslabšanja epidemiološke situacije pa bi prav tako lahko to vplivalo na dodatne šolske dejavnosti, jutranje in popoldansko varstvo ter izvedbo izletov ter ekskurzij. Nekateri so v tem primeru že pripravili alternativne scenarije, drugi še ne. Po besedah ravnateljev pa so se na sestanku dogovarjali, da bi samotestiranje učencev potekalo doma, starši pa naj bi prejeli brezplačne pakete za samotestiranje, medtem ko se bodo morali učitelji testirati vsakih 48 ur, pri čemer zaposleni opozarjajo na njegovo ustrezno organizacijo in financiranje.

Ravnatelji poudarjajo pomen prezračevanja
Ravnatelji so na sestanku še opozorili na možnost investicij za boljše prezračevanje v šolah. Pri tem so izpostavili primer osnovne šole Stražišče, ki je bila prva izobraževalna ustanova, v kateri so v kuhinji in jedilnici vgradili sterilizatorje zraka. Tej rešitvi so naklonjeni tudi v sindikatu SVIZ, ki že več kot leto dni s predlogi skušajo prepričati pristojne za namestitev ustreznih prezračevalnih naprav in UV čistilcev zraka v razredih, igralnicah, predavalnicah in drugih šolskih prostorih. Po besedah ravnateljev temu ukrepu na sestanku niso bili najbolj naklonjeni, Krek pa omenjen ukrep pozdravlja. “Šole bi morale uvesti protokole prezračevanja pred poukom in med odmori. Prav tako podpiram vse tehnološke rešitve, ki bi lahko zagotovile ustrezno prezračevanje in po možnosti tudi sterilizacijo zraka,” nam je pojasnil. Ali bodo imele šole postopoma zagotovljeno dodatno prezračevanje, je v domeni ministrstva in proračuna, skozi katerega pa bo morala vlada zagotoviti dodatna sredstva.

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan (Foto: STA)

Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Slovenije Gregor Pečan ob tej priložnosti poudarja nujnost usklajenih ukrepov z zakonodajo. V zadnjem šolskem letu so se namreč ravnatelji pri vprašanjih, kot je, ali morajo učenci med poukom nujno nositi maske, pogosto znašli med pristojnimi službami, ki so dajale navodila, in inšpekcijami, ki so njihovo upoštevanje preverjale, na eni strani ter pravno dobro podkovanimi starši, ki so trdili, da so predpisi neustrezni, na drugi, temu pa so sledile še ugotovitve ustavnega sodišča. “V takšnih primerih smo bili ravnatelji povsem nemočni,” je opozoril za Dnevnik in dodal, da pričakujejo več podpore pristojnega ministrstva.

Sara Rančigaj